VSL Sodba I Cp 309/2025

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je v roku 15 dni dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega pritožbenega postopka v znesku 466,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

1Tožeča stranka trdi, da je lastnica nepremičnine parc. št. 1042/2 k.o. ... (ID 000), ki je nastala z melioracijo. Trdi še, da je mejo med njeno nepremičnino in toženčevo nepremičnino parc. št. 1094/6 predstavljal jarek, ki je bil kasneje zasut. S tožbo uveljavlja, da naj tožena stranka iz njene nepremičnine odstrani še preostalo nasuto zemljo z vsemi primesmi gramoza, kamenja, odpadkov in podobno ter poravna teren z zemljo in ga zatravi in v celoti vzpostavi prejšnje stanje v nivo z ostalimi zasebnimi zemljišči, pri čemer naj se ji prepove kakršno koli izvajanje del s kmetijskimi in drugimi delovnimi stroji oziroma kakršno koli drugačno poseganje na nepremičnino tožeče stranke.

2Tožeča stranka po nasprotni tožbi trdi, da zemljišče nepremičnine parc. št. 1042/2 predstavlja enovito zemljišče z njeno nepremičnino parc. št. 1094/6, ki ga že od nekdaj obdeluje. Zato zahteva ugotovitev, da je ona lastnica nepremičnine parc. št. 1042/2 k.o. ... (ID 000).

3Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku iz tožbe in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške. Tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe je zavrnilo.

4Tožena stranka in tožeča stranka po nasprotni tožbi (v nadaljevanju toženec) v pravočasni pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge, torej bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in razpis nove obravnave pred drugim sodnikom. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

5Tožeča stranka in tožena stranka po nasprotni tožbi (v nadaljevanju tožnica) se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

6Pritožba ni utemeljena.

7Uvodoma uveljavljanega pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka toženec v obrazložitvi pritožbe ne konkretizira. Zato je na tako posplošeni očitek moč odgovoriti le, da kakšna od postopkovnih kršitev, na katero pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi po uradni dolžnosti, ni podana (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

8Toženec trdi, da prvostopno sodišče tudi v novem sojenju ni sledilo napotkom pritožbenega sodišča iz razveljavitvenega sklepa I Cp 912/2022 z dne 7. 11. 2022, ker ni izvedlo ogleda na kraju samem ob sodelovanju izvedenca geometra. Meni, da je sodišče prve stopnje zavrnilo ta dokazni predlog brez obravnave in da je v izpodbijani sodbi obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga zgolj navidezna.

9Dokazni predlog z ogledom je bil zavrnjen na naroku dne 1. 2. 2024, v izpodbijani sodbi pa je sodišče s konkretnimi razlogi (predvsem pod 14., 15. in 16. točko) utemeljilo, zakaj meni, da za odločitev v obravnavanem primeru potem, ko je mnenje izdelal izvedenec geodetske stroke, izvedba ogleda ni bila potrebna. S pravilnostjo teh razlogov je moč polemizirati. Postopkovni očitek, usmerjen v kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen.

10Dejstvo, da sodišče prve stopnje ne upošteva napotka pritožbenega sodišča, da naj opravi določeno pravdno dejanje, samo po sebi še ne more pomeniti, da je podana kršitev iz prvega odstavka 362. člena ZPP. Odločilno je namreč, da se napotki glede oprave pravdnih dejanj, ki jih naloži razveljavitveni sklep, upoštevajo v takem obsegu, da so obravnavana vsa vprašanja, na katera razveljavitveni sklep opozarja.

11Pritožbeno sodišče je v razveljavitvenem sklepu I Cp 912/2022 opozorilo, da je oprava ogleda na kraju samem z izvedencem geometrom potrebna iz razloga, ker je zaradi navedb toženca, da je njegova družina obdelovala in urejala zemljišče vse do potoka, pa tudi trditve tožnice, da je v naravi potok predstavljal mejo med zemljišči obeh strank in da sta obdelovala svoje parcele do svoje strani potoka, pomembno ugotoviti, kje danes teče potok in kje je bil speljan odtočni graben, ker so v naravi še danes vidne sledi.

12Ogled, ki je procesno dejanje sodišča, se po 220. členu ZPP opravi, če je za ugotovitev kakšnega dejstva ali za pojasnitev kakšne okoliščine potrebno, da si sodišče stvar neposredno ogleda. Sodišče prve stopnje je po pridobitvi izvedeniškega mnenja izvedenca geodetske stroke ugotovilo, da je tožnica že na podlagi tega mnenja dokazala, da je nepremičnina 1042/2 nastala zaradi melioracije zemljišč ob potoku. Lastništvo na sporni nepremičnini je sodišče prve stopnje ugotovilo predvsem na podlagi načrtov in skic o stanju parcel na zemljiščih pred¹ in po² melioraciji, tekom katere je bila prestavljena tudi struga potoka. Izvedba ogleda se je tako po pridobitvi izvedeniškega mnenja izkazala za nepotrebno, saj je bil način nastanka parcele 1042/2 in pridobitev lastništva na njej dokazan že z izvedeniškim mnenjem. Okoliščina, kam je bila prestavljena struga potoka, jasno izhaja iz izvedeniškega mnenja. Poleg tega pa je bilo ugotovljeno, da v naravi stanje pred melioracijo sploh ni več vidno, ter bi bil ogled kot tak tudi popolnoma neprimeren za ugotovitev zatrjevanega dejstva, da je nepremičnina nastala z melioracijo.

13Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče ugotovilo, da je po melioraciji na spornem zemljišču nastal graben zaradi odvajanja vode v novo reguliran potok, in da ta graben ne predstavlja meje med parcelo 1042/2 in 1094/6 kot je to trdila tožnica³. Obravnavanje vprašanja, kje je bil speljan graben (odtočni jarek), se je zato za ugotavljanje dejstva, kdo je lastnik spornega zemljišča, izkazalo za nebistveno. Glede na to, da pritožba trdi, da potek tega grabna ne predstavlja meje med parcelo 1042/2 in 1094/6, pravzaprav ni razumljivo, zakaj se pritožba zavzema, da bi si moralo sodišče ogledati, kje je v naravi ta graben potekal.

14Pritožba utemeljeno izpostavlja, da ni pravilno stališče prvostopnega sodišča, da gre za "spor o uporabi prava, kar pomeni, da vsaka od strank pričakuje, da bo dalo opaženemu takšno normativno vsebino, da bo odločitev o tožbenem zahtevku njej v korist", s katerim je sodišče prve stopnje pod 13. točko obrazložitve izpodbijane sodbe (med drugim) utemeljilo zavrnitev dokaznega predloga z ogledom. Ob dejstvu, da so se drugi razlogi prvostopnega sodišča za zavrnitev dokaznega predloga z ogledom izkazali za utemeljene, to stališče na pravilnost izpodbijane odločitve nima nobenega vpliva. Ker je prvostopno sodišče na podlagi izvedenih dokazov obravnavalo vsa vprašanja, na katera je razveljavitveni sklep opozoril, očitana postopkovna kršitev ni podana (prvi odstavek 339. člena ZPP).

15Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v parcelo 1094/6 zaradi melioracije v letu 1979 ni bilo poseženo, saj je po prestavitvi struge potoka ostala enaka. Med njo in strugo potoka je nastala parcela 1042/2. Ugotovitve prvostopnega sodišča, opirajoče se na mnenje izvedenca, da to novo parcelo sestavljata del parcele 1042, v katero je bilo zaradi prestavitve struge poseženo, ter del parcele 1038/1, ki je prejšnje vodno zemljišče, pritožba ne izpodbija. Meni pa, da bi bilo potrebno za ugotovitev nastanka parcele 1042/2 upoštevati izpovedbe prič, ker te poznajo režim koriščenja zemljišč. S temi navedbami ugotovljenega načina nastanka parcele ne more izpodbiti. Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi izvedeniškega mnenja in dogovora med zadevnimi lastniki zemljišč ugotovilo, da je sporna nepremičnina nastala tako, da je v naravi prišlo do izravnave. Prejšnje kmetijsko zemljišče v lasti tožničinega očeta je delno postalo nova struga potoka, prejšnje vodno zemljišče (del parc. št. 1038/1), ki je mejilo na parcelo 1094/6, ter del parcele 1042, ki je bila v lasti tožničinega očeta, pa je postalo novo meliorirano kmetijsko zemljišče (parc. št. 1042/2). Okoliščina, kako so bila ta zemljišča koriščena, zato za ugotovitev nastanka nepremičnine 1042/2 ni relevantna.

16Zemljiškoknjižni lastnik novo nastale nepremičnine 1042/2, ki je v naravi kmetijsko zemljišče, je bil ob nastanku te nepremičnine tožničin oče, po njegovi smrti pa je na podlagi dedovanja postala lastnica tožnica.

17Toženec v pritožbi meni, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni sledilo njegovim trditvam, da je od leta 1996, ko je prevzel družinsko kmetijo, nepremičnino 1042/2 obdeloval v dobri veri. Trdi, da ni vedel, da to zemljišče ni njegovo. Meni, da so izpovedbe prič, ki so potrdile, da je sporno zemljišče do leta 1994 obdeloval tožničin oče, neverodostojne in da bi moralo sodišče pokloniti vero izpovedbam prič, ki so izpovedale, da tožničinega očeta tega zemljišča nikoli niso videle koristiti. Če bi jarek res predstavljal mejo med zemljiščema, tožničina družina tožencu nikoli ne bi dovolila zasutja jarka. Ni logično, da je imel toženec zemljišče v brezplačnem najemu in da bi mu bilo brez oporekanja lastnikov dovoljeno, da na parcelo navozi neke odpadke. Toženec se nikoli ni zanimal za prodajo parcele, zadevo je hotel le sporazumno urediti. Sporno zemljišče je del zemljišča, ki je pod skupnim imenom A. vključeno v toženčevo kmetijsko gospodarstvo. Gre za zemljišča v velikosti 17a in 46m². Iz zbirne vloge za subvencije izhaja, da je toženec tudi za sporno zemljišče uveljavljal subvencijo. Tožničina družina je vedno obdelovala le zemljišča na drugi strani potoka. Pred melioracijo spornega zemljišča, ki danes predstavlja sporno parcelo, ni obdeloval nihče, ker je bilo v naravi bajer. Tudi mejniki, ki bi edini lahko dokazovali, da sta na spornem delu dejansko dve parceli, ne obstojijo.

18Z lastno dokazno oceno izpovedb prič pritožba ne more omajati pravilnosti ugotovitve sodišča, da je tožničin oče v letu 1994, ko je prenehal s kmetovanjem, dal sporno nepremičnino v brezplačni najem toženčevemu očetu, mu dovolil zasipati tam nastali graben zaradi olajšanega obdelovanja celotnega zemljišča (parcel 1094/6 ter 1042/2) in mu dovolil kositi travo. Glede na to, da je toženčev oče po sklenitvi tega dogovora v letu 1994 zasul jarek, odpade tudi pritožbeni pomislek o nelogičnosti brezplačnega najema.

V pritožbi izpostavljeno dejstvo, da je po melioraciji med potokom in parcelo 1094/6, ki se zaradi melioracije ni spremenila, nastalo novo zemljišče, lahko kaže zgolj na to, da bi toženec že ob prevzemu kmetije od očeta lahko podvomil o svoji pravici do posesti na tem zemljišču, saj ni imel prav nobene podlage za sklepanje, da to zemljišče, ki je nastalo po premiku struge potoka, pripada k parceli, ki se na račun tega premika ni povečala.

Tudi v kolikor bi v pritožbi izpostavljena vloga za subvencijo izkazovala uveljavljanje subvencije za uporabo zemljišča s parc. št. 1042/2, to ne bi moglo dokazovati toženčevega lastništva na tem zemljišču. Kmetijska subvencija se namreč uveljavlja za uporabo zemljišča, pri čemer do leta 2023 pridobitev soglasja lastnika zemljišča za uveljavljanje subvencije niti ni bila potrebna.

19Ker pritožba pravilnosti odločilnih dejstev ni izpodbila, se izkaže, da je sodišče prve stopnje na ta dejstva pravilno uporabilo materialno pravo. Tožnica je dokazala, da ima na sporni nepremičnini lastninsko pravico, zato je utemeljeno zahtevala prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja (99. člen Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ). Tožničin ugovor, da toženec zaradi nedobrovernosti sporne nepremičnine ni mogel priposestvovati, pa se je izkazal za utemeljenega na podlagi drugega odstavka 43. člena SPZ.

20Pritožbeni razlogi niso podani. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče uradoma, je bilo potrebno pritožbo, ki se je tako izkazala za neutemeljeno, zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

21Tožnica, ki je na pritožbo obrazloženo odgovorila, je upravičena do povrnitve potrebnih pravdnih stroškov, nastalih v zvezi s tem pritožbenim postopkom, saj toženec s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ter prvi odstavek 154. člena in 155. člen ZPP). Stroški v znesku 466,65 EUR, specificirani v odgovoru na pritožbo, so priglašeni skladno z Odvetniško tarifo. V kolikor toženec tega zneska pravdnih stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bo povrnil, je dolžan plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku s to sodbo določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, načelno pravno mnenje - občna seja VSS, 13. 12. 2006).

¹ To stanje je razvidno iz starega katastrskega načrta (na list. št. 170, povečava na list. št. 194) ter skice izmere v elaboratu IDPOS 0000 iz leta 1979 (na list. št. 171).
² Geodetski načrt (na list. št. 169) ter sliki prikaza sestave površine nove parcele 1042/2 po prestavitvi struge potoka (na list. št. 195 in 196).
³ Tudi toženec v pritožbi izpostavlja, da ta graben ni predstavljal poteka meje med parcelama, ker je bil narejen zgolj zaradi odtekanja vode, in to potem, ko se je zemljišče po melioraciji začelo posedati.