VSK Sodba II Kp 70227/2021

I. Pritožba zagovornika obtoženca se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obtoženec je dolžan plačati sodno takso, ki bo odmerjena s strani sodišča prve stopnje.

1Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo obtoženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu izreklo kazen 1 (eno) leto in 3 (tri) mesece zapora ter stransko denarno kazen 80 dnevnih zneskov po 10,00 EUR, kar skupaj znaša 800,00 EUR. V izrečeno zaporno kazen je obtožencu vštelo čas odvzema prostosti od 19. 12. 2021 od 23.53 ure do 30. 11.2022, ko je bil pogojno odpuščen iz prestajanja kazni zaporne kazni po sodbi opr. št. I K 70227/2021 z dne 7. 3. 2022. Na podlagi 48.a člena KZ-1 je obtoženemu izreklo izgon tujca iz države za dobo 2 (dveh) let, pri čemer čas se čas prebit v zaporu ne všteva v čas trajanja te stranske kazni. Obtožencu je naložilo plačilo stroškov postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika, ki mu je bil postavljen po uradni dolžnosti ter sodne takse. Na podlagi osmega odstavka 308. člena KZ-1 je obtožencu odvzelo v točki VI. izreka izpodbijane sodbe navedeno osebno vozilo.

2Zoper sodbo se zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka pritožuje zagovornik obtoženega. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženca oprosti obtožbe.

3V odgovoru na pritožbo okrožna državna tožilka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče po pregledu kazenske zadeve, razlogov izpodbijane sodbe ter pritožbenih navedb ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je v ponovljenem sojenju obtoženca spoznalo za krivega očitanega kaznivega dejanja, pri tem pa nikakršnih kršitev ni zagrešilo, kakor to uveljavlja pritožba.

6V obravnavani zadevi je Vrhovno sodišče s sodbo I Ips 70227/2021 z dne 9. 2. 2023 ob reševanju zahteve za varstvo zakonitosti izpodbijano pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kopru I K 70227/2021 z dne 7. 3. 2021 v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča III Kp 70227/2021 z dne 12. 5. 2022 razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem sojenju je na predobravnavnem naroku državna tožilka očitno pomotno naveden datum storitve kaznivega dejanja v opisu obtožnice (20. 12. 2021) popravila s pravilno navedenim datumom storitve kaznivega dejanja, to je 19. 12. 2021. Obtoženec, za razliko od prvotnega sojenja, v ponovnem sojenju, po spremembi datuma storitve kaznivega dejanja v obtožnici, krivde ni priznal, zato je sodišče prve stopnje izvedlo dokazni postopek na glavni obravnavi, na podlagi katerega je zaključilo, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje.

7Pritožba v pretežnem delu poudarja, da je državno tožilstvo po razveljavitvi pravnomočne sodbe, na predobravnavnem naroku obtožnico glede odločilnih dejstev spremenilo v škodo obtoženca, s tem ko je spremenilo datum storitve kaznivega dejanja. Pritožnik se opira na že zgoraj citirano sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 70227/2021, izdano v predmetni zadevi, kjer je v točki 7 obrazložitve navedeno, da v obravnavani zadevi datum kaznivega dejanja predstavlja odločilno dejstvo, zaradi česar pritožnik meni, da je sprememba obtožnice pomenila kršitev prepovedi reformatio in peius. Sklicuje se tudi na odločbo Vrhovnega sodišča I Ips 29412/2015 z dne 14. 5. 2020, iz katere izhaja, da sprememba datuma sama po sebi ne pomeni pomeni prekoračitve obtožbe, bi pa za takšno kršitev lahko med drugim šlo, če bi bil datum kaznivega dejanja pomemben zaradi ugotavljanja alibija. Sledeč pritožniku gre tudi v obravnavani zadevi za enak primer, saj je obtoženec pred spremembo obtožnice imel alibi, upoštevajoč da mu je bila dne 19. 12. 2021 odvzeta prostost in zato ni mogel storiti dejanja dne 20. 12. 2021, kakor mu je očitala obtožnica pred spremembo datuma. Za pritožnika tudi ni pomembno, zakaj je do drugačnega zapisa datuma kaznivega dejanja v obtožnici, glede na datum odvzema prostosti, prišlo.

8Pritožbeno sodišče zgoraj navedenih pritožbenih navedb ne sprejema, temveč je v celoti sledilo razlogom izpodbijane sodbe (5., 13.-17. točka) glede popravka datuma v obtožnici. Slednje je pravilno pojasnilo, zakaj gre v obravnavanem primeru zgolj za popravek obtožnice oziroma odpravo očitne pisne napake v datumu kaznivega dejanja in ne za pravo modifikacijo (spremembo) obtožnice. Navedlo je, da se identiteta ali kriminalna količina kaznivega dejanja ni v ničemer spremenila, saj gre tudi po popravku datuma kaznivega dejanja še vedno za isti historični dogodek, storjen v noči iz 19.12. na 20. 12. 2021 in za enako pravno opredelitev dejanja. S takšnim popravkom datuma obtoženec ni bil v dvomu, kateri historični dogodek je predmet obravnave in katero dejanje se mu z obtožbo očita, temveč je ohranil vsa procesna jamstva. Da ni mogel biti v dvomu glede dejanja, ki se mu očita, je razvidno tudi iz spisovnih podatkov. Tako iz zapisnika o zaslišanju osumljenca v okviru nujnih preiskovalnih dejanj z dne 20. 12. 2021 (hrbtna stran listovne št. 4) izhaja, da je bilo osumljenemu povedano, katerega kaznivega dejanja je osumljen ter da ga je preiskovalna sodnica seznanila z očitki iz kazenske ovadbe PU Koper z dne 20. 12. 2021. V slednji je bil datum kaznivega dejanja pravilno naveden, torej 19. 12. 2021 (listovna št. 1). Enak datum kaznivega dejanja je naveden v sklepu o odreditvi pripora I Kpd 70227/2021 z dne 20. 12. 2021 (listovne št. 18-20), ki je bil obtožencu vročen v prevodu v albanski jezik. Šele v obtožnici se je prvič pojavil (glede na spisovne podatke) očitno napačno zapisan datum (20. 12. 2021), medtem ko je upoštevajoč celoten opis dejanja jasno, da gre prav za kaznivo dejanje, s katerim je bil obtoženec seznanjen že ob zaslišanju pred preiskovalno sodnico, enak opis dejanja pa je naveden v vročenem mu sklepu o odreditvi pripora. Ne gre torej za situacijo, ko bi šele z vložitvijo obtožnice obtoženec izvedel za pravi datum kaznivega dejanja, temveč je bil že od privedbe k preiskovalni sodnici dalje seznanjen, da ga sodišče obravnava zaradi očitane storitve kaznivega dejanja z dne 19. 12. 2021, zaradi katerega mu je bila dne 19. 12. 2021 tudi odvzeta prostost. Tudi v obrazložitvi obtožnice je kot datum storitve kaznivega dejanja naveden 19. 12. 2021. Poleg navedenega je sodišče prve stopnje pravilno opozorilo, da je v prvotnem sojenju, ko je obtoženec krivdo priznal, v prevodu obtožnice zapisan pravilen datum kaznivega dejanja, to je 19. 12. 2021. Vse navedeno pomeni, da obtoženec s popravkom datuma v obtožnici ni bil postavljen v slabši položaj kot pred omenjeno spremembo, saj gre za isto dejanje, isto kriminalno količino ter pravno opredelitev kaznivega dejanja.

9Popravek datuma kaznivega dejanja obtoženca ni postavil v slabši položaj niti glede uveljavljanja domnevnega alibija, kakor želi to prikazati zagovornik. Do navedenega se je prepričljivo opredelilo že sodišče prve stopnje, ko je navedlo, da alibi pomeni, da je bil osumljenec v času, ko je bilo kaznivo dejanje izvršeno, drugje. V obravnavani zadevi pa zagovornik alibi uveljavlja s prijetjem obtoženca prav zaradi obravnavanega kaznivega dejanja, kar je samo s seboj v nasprotju. Če je bil obtoženec prijet prav zaradi kaznivega dejanja, ki se mu očita, se ne more izgovarjati, da dejanja tedaj ni mogel storiti, ker mu je bila že pred tem odvzeta prostost zaradi tega istega kaznivega dejanja.

10Vezano na odločbo Vrhovnega sodišča RS v obravnavani zadevi, je bil čas storitve kaznivega dejanja odločilno dejstvo zaradi nasprotja v izreku razveljavljene sodbe, saj je že iz izreka izhajalo, da naj bi obtožencu bila prostost odvzeta še preden je storil kaznivo dejanje, za katerega je bil spoznan za krivega. V ponovno izrečeni sodbi pa tega nasprotja več ni. Po popravku obtožnice, ki iz že zgoraj navedenih razlogov obtožencu ni bil v škodo, je sodišče prve stopnje izvedlo dokazni postopek, ki je očitke iz obtožnice s popravkom datuma potrdil (točke 8-12 obrazložitve izpodbijane sodbe), dokaznih zaključkov pa pritožba ne izpodbija.

11Sodišče prve stopnje naj bi v škodo obtoženca ravnalo tudi, ko je iz opisa dejanja, da je obtoženec tujce prevažal v "avtomobilu znamke BMW, tip 318i, italijanskih registrskih št.[...]", izpustilo besedo "italijanskih", čeprav se sprememba obtožnice na predobravnavnem naroku ne naša na ta del obtožbe. S tem naj bi sledeč pritožbi nezakonito poseglo v opis dejanja, in sicer v škodo obtoženega, saj dokazni postopek ni pokazal, da bi obtoženec tujce prevažal v avtomobilu italijanskih registrskih številk. Tudi v tem delu pritožba ni uspešna, temveč pritožbeno sodišče vztraja pri že obrazloženem v sodbi III Kp 70227/2021 z dne 12. 5. 2022, kjer je v 5. točki obrazložitve pojasnjeno, da je sodišče prve stopnje dolžno pri sojenju ocenjevati vse elemente kaznivega dejanja, pri čemer je njegova naloga tudi v tem, da opis kaznivega dejanja, kolikor se nanaša na zakonske znake v obtožbi tudi ustrezno "prečisti". Kakor je bilo prav tam že pojasnjeno, iz celotnega spisovnega gradiva izhaja, da je obtoženec štiri državljane Turčije prevažal z vozilom mariborskega registrskega območja in da je tedaj jasno, da pri tem ni moglo iti za italijanske registrske številke. S tem ko je sodišče prve stopnje napačno navedbo iz opisa kaznivega dejanja izpustilo, upoštevajoč da je bilo po izvedenem dokaznem postopku nedvomno ugotovljeno, s katerim vozilom in registrskimi tablicami je kaznivo dejanje storil, ravnanje sodišča prve stopnje ne predstavlja nedovoljenega posega v opis dejanja v obtoženčevo škodo.

12Ker pritožba ne izpodbija ugotovljenega dejanskega stanja ter ne uveljavlja kršitve kazenskega zakona, temveč je omejena zgolj na bistvene kršitve določb postopka, pritožbeno sodišče ni preizkušalo odločbe o kazenski sankciji (386. člena KZ-1).

13Glede na obrazloženo neutemeljenost pritožbenih navedb in ker pri preizkusu ni ugotovilo kršitev, na katere je po določbi prvega odstavka 383. člena ZKP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 391. člena ZKP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

14Ker obtoženec s pritožbo svojega zagovornika ni uspel, je na podlagi prvega odstavka 98. člena v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP dolžan plačati stroške pritožbenega postopka, to je sodno takso, ki jo bo odmerilo sodišče prve stopnje.