VSK Sodba I Cp 219/2024

I. Pritožbi se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni v:

- I. točki izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi, da je tožena stranka dolžna na nepremičninah z ID znakom: parcela 0000 1111/2 in parcela 0000 1111/1 vzpostaviti prejšnje stanje tako, da:

(1.) odstrani protipravno zgrajeni nastrešek oziroma del strehe in balkon, ki se nahajata na južni fasadi stavbe 3333, stoječe na parceli z ID znakom parcela 0000 2222 in segata v zračni prostor parcele z ID znakom parcela 0000 1111/2 ter

(2.) odstrani protipravno nameščen števec za vodo, ki se nahaja na parceli z ID znakom parcela 0000 1111/1,

- II. in III. točki izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, kolikor se z njim zahteva, da tožena stranka opusti in v bodoče ne posega v lastninsko pravico tožeče stranke na nepremičninah z ID znakom parcela 0000 1111/2 in parcela 0000 1111/1 z nadstreškom oziroma delom strehe in balkonom, ki se nahajata na južni fasadi stavbe 3333, stoječe na parceli z ID znakom parcela 0000 2222 in segata v zračni prostor parcele z ID znakom parcela 0000 1111/2 ter števcem za vodo, ki se nahaja na parceli z ID znakom parcela 0000 1111/1 ter

- IV. točki izreka tako, da tožena stranka nosi 75 % stroškov tožeče stranke, tožeča stranka pa nosi 25 % stroškov tožene stranke postopka na prvi stopnji, pri čemer bo o višini teh stroškov odločeno s posebnim sklepom.

Sicer se pritožba zavrne in v preostalem izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni nerazdelno povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 153,57 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

Oris zadeve

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločalo o tožbenem zahtevku zaradi vznemirjanja lastninske pravice.

2Razsodilo je, da je tožena stranka (toženka) dolžna na nepremičninah parc. št. 0000¹ 1111/2 in parcela 1111/1 vzpostaviti prejšnje stanje tako, -) da odstrani protipravno zgrajen nadstrešek oziroma del strehe, balkon in postavljeno senčilo, ki se nahajajo na južni fasadi stavbe številka 3333, stoječe na parceli 2222 in segajo v zračni prostor parcele 1111/2, -) da je dolžna odstraniti vse cevi, ki se nahajajo na parceli 1111/2 znotraj greznice in ki povezujejo greznico ter kanalizacijski jašek tožečih strank (tožnikov), ki se nahaja na parceli 1111/1, kot tudi da fizično neprodušno zamaši oziroma zapre vse cevi, iz katerih bi iz parcele 2222 ter stavbe 3333 odtekale vode na parcelo 1111/2 in parcelo 1111/1, -) da odstrani pipo za izpust vode iz ogrevalnega sistema, ki je nameščena na južni fasadi stavbe 3333 (približno meter od vhoda na višini 20 cm) ter -) da odstrani protipravno nameščen števec za vodo, ki se nahaja na parceli 1111/1, pri čemer so vse navedene stvari, ki jih mora odstraniti toženka, označene na skici sodnega izvedenca, ki je sestavni del izreka sodbe (I. točka izreka).

3Toženki je naložilo, da opusti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožnikov na nepremičninah z 1111/1 in 1111/2, še posebej pa odstrani otroške skiroje in druge premičnine, ki jih tam odlaga sama oziroma člani njene družine in se vzdrži vsakršnih dejanj, ki pomenijo uporabo navedenih parcel, kot so zlasti zaustavljanje in druženje, razen peš prehoda ter je dolžna zagotoviti, da se vsakršnih dejanj, ki pomenijo uporabo navedenih parcel, kot so zlasti zapostavljanje in druženje, razen peš prehoda, vzdržijo tudi člani njene družine in morebitni obiskovalci, vse v roku 15 dni (II. točka izreka).

4Toženki je naložilo še, da je dolžna opustiti vsakršno bodoče poseganje na takšen ali podoben način, v lastninsko pravico tožnikov na nepremičninah 1111/1 in 1111/2 (III. točka izreka).

5Odločilo je tudi o stroških postopka, in sicer tako, da je toženka dolžna tožnici povrniti vse pravdne stroške v višini, kot bo odmerjeno s posebnim sklepom (IV. točka izreka).

Pritožbene navedbe

6Zoper takšno sodbo je pritožbo vložila toženka. Sodbo izpodbija v celoti, iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sta tožnika tožbo večkrat spremenila in da je sodišče spremembe dopustilo. Posledično je imela toženka možnost navajati in predlagati dokaze vse do konca postopka. Z nobeno trditvijo ali dokazom ne more biti prepozna. Tožbenemu zahtevku se je upirala s trditvijo, da je zemljišče, v zvezi s katerim se vodi tožba, že več desetletij uporabljala za potrebe svoje nepremičnine. Zatrjevala je, da je na teh zemljiščih sama ali preko svojih pravnih prednikov priposestvovala stvarno pravico. Tako je na primer trdila v pripravljalni vlogi 7. 7. 2023 ter v zvezi s tem v vlogi z 19. 4. 2022 predlagala zaslišanje priče B. B. Dokazni predlog je ustrezno substancirala. Sodišče tega dokaza ni izvedlo z utemeljitvijo, da priča ni pristopila na narok, toženka pa ni predlagala prisilne privedbe navedene priče. Takšno ravnanje predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišču ne daje podlage za takšno odločitev. Sodišče bi toženko moralo opozoriti, da bo dokazni predlog zavrnjen, če ne bo predlagala prisilne privedbe priče. Prosta izpovedba navedene priče bi relevantno dejansko stanje v zadevi predstavila v novi luči. Sodišče bi to moralo upoštevati pri presoji. Sodišče je sicer upoštevalo pisno izjavo navedene priče, vendar takšna izjava predloga za zaslišanjem priče ne more nadomestiti. Sodišče je pisno izjavo priče upoštevalo, kot bi bila podana na glavni obravnavi, pri čemer zapisu priče v pisni izjavi ni poklonilo vere. Sodišče ni ustrezno upoštevalo trditvene podlage strank. Sodišče bi moralo upoštevati vse navedbe toženke. Sodišče je v sodbi zapisalo, da toženka naj ne bi zatrjevala priposestvovanja souporabe spornih parcel in naj ne bi zatrjevala, da je priposestvovala lastninsko pravico. Toženka meni, da je v zvezi s tem podala zadostne trditve, kar tudi argumentira. Dobra vera se po določbah Občega državljanskega zakonika (v nadaljevanju ODZ) v zvezi z gradnjo na tujem svetu oziroma v zvezi s priposestvovanjem domneva. Stališče, da toženka ni dokazovala dobrovernosti, je zgrešeno. Tožbeni zahtevek pod točko "2)" je neizvršljiv. Ni mogoče ugotoviti, katere cevi je treba odstraniti in zamašiti. Sodišče je dejansko stanje zmotno ugotovilo. Očitno je ugotovilo, da je toženka izvrševala posest in tudi, da je bilo trajanje takšnega izvrševanja dovolj dolgo, da bi vodilo v zaključek izvenknjižne pridobitve stvarne pravice (bodisi lastninske, bodisi služnosti). Sodišče je pojasnilo, da naj bi bila posest toženke viciozna. S tem se toženka ne strinja. Sodišče bi moralo ugotoviti, da je sporno zemljišče v preteklosti predstavljalo edino funkcionalno zemljišče k stavbi toženke. Moralo bi ugotoviti, da je bila ta stavba zgrajena že pred letom 1900. Balkon, greznica in pločnik ob hiši, ki se nahajajo na parceli 1111/2, so bili zgrajeni že pred letom 1980. To dejstvo je očitno izkazano z izpovedbo prič. Toženka v pritožbi izkazuje še, da je bil balkon zgrajen legalno že v letu 1978. V zvezi s tem napada izpovedbo priče A. A., iz katere izhaja drugače. Za stališče, da naj bi bila gradnja oziroma uporaba greznice, balkona ter napušča viciozna, ni prepričljive obrazložitve. Ob tem, da glede napušča vse do leta 2021 ni bilo med nikomer nobenega spora, je življenjsko nelogično, da bi bila izgradnja ali posest takšnega napušča viciozna. Enako velja za greznico ter balkon. Meni tudi, da je sodišče v obrazložitvi v 61. točki nejasno. Ob upoštevanju ugotovitve, da je bilo navedeno zgrajeno pred letom 1980, bi sodišče moralo tožbeni zahtevek zavrniti. Ta ugotovitev namreč vodi zaključek, da je toženka preko svojih pravnih prednikov izvenknjižno pridobila stvarno pravico na zemljišču, ki ga danes predstavlja parcela 1111/2. Obrazložitev sodišča v 50. do 55. točki obrazložitve je vsebinsko prazna. Obrazložitev v 51. do 54. točki obrazložitve je zgolj povzemanje pravne podlage. Obrazložitev sodišča je tako dejansko podana le v točki 55. Toženka ne ve, ali je bilo zahtevku ugodeno zato, ker ni izvrševala posesti na celotnem dvorišču, ker se naj ne bi iztekla priposestvovalna doba ali morebiti iz kakšnega drugega razloga.

7Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Zavrača navedbe toženke iz pritožbe in predlaga zavrnitev pritožbe. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Odločitev o pritožbi

8Pritožba je delno utemeljena.

9Tožnika v predmetni pravdi zahtevata pravno varstvo pred vznemirjanjem njune lastninske pravice. Sodišče je njunemu zahtevku ugodilo. V izpodbijani sodbi je obrazložilo razloge, ki so narekovali takšno odločitev. Pri tem je celovito upoštevalo trditveno podlago strank. Sodba je zmožna preizkusa in drugačni pritožbeni očitki ne držijo.

10Nepremičnine, o katerih teče pravda, mejijo ena na drugo. Nepremičnina toženke je v naravi stanovanjska hiša, ki stoji poleg hiše tožnikov (gre za hiši v nizu). Nepremičnine, za katere tožnika zahtevata negatorno varstvo, pa so v naravi dvorišče pred njuno hišo in hišo toženke. Tožnika zahtevata odstranitev določenih objektov in naprav na in ob hiši toženke, ki se nahajajo oziroma segajo na njune nepremičnine (nadstreška oziroma dela strehe, balkona, cevi, ki se nahajajo v greznici in povezujejo greznico ter kanalizacijski jašek tožnikov, števca za vodo, senčila in pipe za izpust vode iz ogrevalnega sistema) ter opustitev in prepoved nadaljnjega vznemirjanja v obliki uporabe njunih nepremičnin, ki presega peš prehod do hiše toženke (služnost v obliki peš prehoda ji priznavata). Vse navedeno je pregledno označeno na skici izvedenca, ki je sestavni del izreka sodbe. Pritožba zato neutemeljeno očita, da obveznost ni enoznačno določena in da je tožbeni zahtevek neizvršljiv.

11Iz izpodbijane sodbe je mogoče izluščiti naslednje ključne ugotovitve:

‐ tožnika sta svoji nepremičnini kupila leta 2017, toženka pa svojo leta 2009;

‐ v pogodbi, s katero je kupila svojo nepremičnino, je bila toženka izrecno opozorjena, da so njeni pravni predniki za dostop do nepremičnine uporabljali pot preko dvorišča tožnikov - parcel 1111/2 in parcela 1111/1 (A65);

‐ nadstrešek in balkon na hiši toženke sta bila zgrajena ob prenovi hiše v 70-ih letih prejšnjega stoletja (1978);

‐ kanalizacija je bila narejena leta 2004 (tako, da tečejo kanalizacijske cevi od hiše toženke preko nepremičnine tožnikov 1111/2 do kanalizacijskega jaška tožnikov na parceli 1111/1, ta je nato povezan na javno kanalizacijsko omrežje). Pred napeljavo kanalizacije je imela hiša toženke greznico, ki se je nahajala na nepremičnini tožnikov 1111/2 že v 70-ih letih prejšnjega stoletja;

‐ števec za vodo se nahaja na nepremičnini tožnikov 1111/1 od napeljave vodovoda, kar se je zgodilo v 60-ih letih prejšnjega stoletja;

‐ senčilo in pipa za izpust vode iz ogrevalnega sistem sta bila nameščena pred petimi leti oziroma manj.

12Če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, lahko lastnik oziroma domnevni lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje (99. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ).

13V konkretni zadevi posegi, ki se očitajo toženki, niso sporni. Sporno je, ali so protipravni. Toženka trdi, da niso, ker naj bi zaradi dolgoletne uporabe pridobila stvarnopravna upravičenja za (so)uporabo nepremičnin tožnikov, pa naj bo to (so)lastninska pravica ali stvarna služnost - sklicuje se na oboje. Za odločitev o zahtevku ni bistveno, za katero od obeh gre. Da se toženka uspešno ubrani pred zahtevkom tožnikov zadostuje že, da izkaže eno od njiju.

14Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje zaključilo, da se toženka ne more sklicevati niti na stvarno služnosti niti na (so)lastninsko pravico. To stališče glede na dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče, ni v celoti pravilno.

15Če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval, pride do priposestvovanja stvarne služnosti (drugi odstavek 217. člen SPZ).² Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) je pred tem v 54. členu določal enako (da stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval). Tudi pravna pravila ODZ so pred uveljavitvijo ZTLR za priposestvovanje stvarne služnosti podobno zahtevala dvajset letno dejansko izvrševanje služnosti brez nasprotovanja lastnika služeče stvari. Za ta način priposestvovanja stvarne služnosti zadošča dejansko izvrševanje služnosti, dobra vera priposestvovalca se ne zahteva.³

16Iz zgoraj povzetih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da balkon, nadstrešek⁴ in števec za vodo toženke nespremenjeno obremenjujejo nepremičnini tožnikov že preko trideset let. Navedene ugotovitve narekujejo zaključek, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za nepravo prisposetvovanje stvarne služnosti v tem obsegu. Dejstva, da stavba pred prenovo v 70-ih letih prejšnjega stoletja ni imela balkona, da je balkon zatrjevano zgrajen nelegalno (brez upravnih dovoljenj) in da pravni predniki toženke zanj, za števec za vodo ter nadstrešek niso pridobili soglasja tožnikov in njunih pravni prednikov (kar se zdi pomembno sodišču prve stopnje; 59. točka obrazložitve) za pridobitev stvarne služnosti niso odločilna. Za nepravo priposestvovanje služnosti ni nujno, da priposestvovalec služnost izvršuje na podlagi pravnega naslova, njegova dobra vera se (kot že rečeno) ne zahteva. Stališče sodišča, ki to šteje za pomembno in izvrševanje stvarne služnosti zaradi pomanjkanja pravnega naslova in dobrovernosti opredeli kot viciozno (58. točka obrazložitve), je materialno pravno zmotno. Sodbene ugotovitve in podatki v spisu kažejo, da glede takšnega načina uporabe dvorišča v preteklosti ni bilo sporov. Nobenih trditev ni, da je bilo med pravnimi predniki glede tega kakršno koli nasprotovanje oziroma spor. Tožnikoma, ki sta kupila nepremičnino 2017, takšno stanje ni moglo ostati neznano. Nepremičnino sta si ogledala. Balkon in nadstrešek sta vsem na očeh, kar se tiče števca za vodo, pa se ta nahaja na dvorišču, ki ga obkrožajo tri stanovanjske hiše, dvorišče ni veliko, vodovodni jašek na njegovi sredini je jasno viden, prav tako so (ob vpogledu) jasno vidni števci v njem (priloga B17).

17Ker so ob povedanem izpolnjeni vsi pogoji za nepravo priposestvovanje stvarne služnosti, toženka utemeljeno trdi, da v tem delu posegi, ki se ji očitajo, niso protipravni. Ob pravilni uporabi materialnega prava je treba v tem delu tožbeni zahtevek zavrniti. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu utemeljeni pritožbi ugodilo (354. člen ZPP). Izpodbijano sodbo je delno spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, ki se glasi na odstranitev nadstreška, balkona in števca za vodo (delna sprememba I. točke izpodbijane sodbe) ter v delu ki se glasi na zahtevo, da toženka opusti poseganje v nepremičnini tožnikov na ta način in da vanju na ta način ne posega niti v prihodnje (delna sprememba II. in III. točke izreka).

18V preostalem delu pa pritožba ni utemeljena. Senčilo in pipo za izpust vode sta bila postavljena pred petimi (pipa) oziroma tremi do štirimi leti (senčilo; 56. točka obrazložitve). Pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti zanju ne morejo biti izpolnjeni. Enako velja za kanalizacijske cevi. Že iz trditev toženke izhaja, da je bila kanalizacija napeljana po letu 2004 (18. točka obrazložitve). Toženka sicer navaja, da se je na nepremičnini tožnikov na pločniku pred njeno hišo vedno nahajala greznica, vendar to za odločitev o tem zahtevku ni relevantno. S tožbenim zahtevkom, o katerem je odločilo sodišče, se namreč ne zahteva (več) odstranitev greznice. Zahtevek se glasi na odstranitev cevi, preko katerih se iz hiše toženke odvajajo odpadne vode preko nepremičnin tožnikov v njun kanalizacijski jašek (in nato naprej na javno kanalizacijsko omrežje⁵). Ker od napeljave kanalizacije do vložitve s tem povezanega tožbenega zahtevka ni minilo dvajset let, o priposestovanju služnosti⁶ zato ne more biti govora. Tožnika v tem delu utemeljeno zahtevata prepoved vznemirjanja njune lastninske pravice. Toženka pravnega naslova za odvajanje odpadnih vod do javnega kanalizacijskega omrežja preko nepremičnin tožnikov zaenkrat nima. Če meni, da ga potrebuje (ker priklopa na javno kanalizacijsko omrežje ne more urediti drugače), ga bo morala izposlovati v ustreznih postopkih (91. in 88. člen SPZ).

19V tem delu toženka do posegov v nepremičnini tožnikov ni upravičena niti na podlagi zatrjevanega priposestvovanja (so)lastninske pravice. Svojo nepremičnino je kupila na podlagi Prodajne pogodbe z dne 26. 3. 2009. V prvem členu pogodbe je izrecno navedeno, da ima dostop do svoje nepremičnine preko dvorišča na nepremičninah 1111/1 in 1111/2⁷. Tudi sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila toženka v pogodbi izrecno opozorjena, da ima dostop do hiše preko dvorišča tožnikov (59. točka obrazložitve), torej po tujem zemljišču. Tega pritožba ne napada. Glede na takšno sodbeno ugotovitev in tak zapis v prodajni pogodbi pravni predniki toženke ob sklepanju prodajne pogodbe s toženko nepremičnin 1111/1 in 1111/2 niso šteli za svoje oziroma (tudi če so jih) tega pravnega položaja niso prenesli na toženko. Na pridobitev (so)lastninske pravice na nepremičninah 1111/1 in 1111/2 z njihove strani se toženka ne more sklicevati. Izpolnjeni pa ne morejo biti niti pogoji za priposestvovanje s strani toženke po nakupu nepremičnine v letu 2009, saj se toženka glede na tak zapis v pogodbi ne more šteti za dobroverno lastniško posestnico (43. člen SPZ). Prav tako se zahtevku v tem delu ne more upirati s sklicevanjem na to, da gre za pripadajoče zemljiške k njeni stavbi. Tudi za uspeh na tej podlagi bi morala izkazati, da je na navedenih nepremičninah na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003, pridobila (so)lastninsko pravico, kar pa ji ni uspelo.

20Pritožba očita, da je sodišče kršilo pravila postopka, ker ni zaslišalo priče B. B., ki naj bi izpovedala o večletni dobroverni posesti spornih nepremičnin. Trdi, da je ta kršitev vplivala na pravilnosti izpodbijane sodbe, ker je zaradi tega dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. S tem očitkom pravilnosti izpodbijane sodbe ne more omajati. Sodišče je sicer kršilo pravila postopka, ker priče ni zaslišalo z utemeljitvijo, da ni pristopila na narok, toženka pa ni predlagala njene prisilne privedbe. Za takšno stališče v postopkovnih pravilih ni imelo podlage. Vendar to na pravilnost sodbe ni imelo vpliva, saj izvrševanje posesti na dvorišču s strani pravnih prednikov toženke za odločitev iz zgoraj obrazloženih razlogov ni relevantno.

21Pritožba napada tudi del sodbe, s katerim je toženki naloženo, da opusti in prepovedano, da v bodoče posega v lastninsko pravico tožnikov na nepremičninah z 1111/1 in 1111/2 z odlaganjem otroških skirojev in drugih premičnin ter z zadrževanjem na dvorišču. Pritožba je v tem delu brez razlogov, pritožbeni preizkus pa tudi uradoma upoštevnih kršitev ni pokazal.

22Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke v tem delu zavrnilo in sodbo v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

23Ker je sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo, je delno spremenilo tudi odločitev o stroških postopka na prvi stopnji. Po delni spremembi sodbe sodišča prve stopnje je toženka v postopku uspela v delu, v katerem je bil zavrnjen zahtevek na odstranitev nadstreška, balkona in števca za vodo, v preostalem delu pa sta v pravdi uspela tožnika. Uspeh tožnikov pritožbeno sodišče ocenjuje na približno 75 %, uspeh toženke pa na 25 %. Zato je odločitev o stroških postopka spremenilo tako, da toženka nosi 75 % stroškov tožnikov, tožnika pa nosita 25 % stroškov toženke v postopku na prvi stopnji, pri čemer bo o višini teh stroškov (vključno s stroški tega pritožbenega postopka) odločeno s posebnim sklepom (četrti odstavek 163. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka

24Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 165. in 154. členu ZPP. V pritožbenem postopku je toženka uspela približno 25 %. Upoštevaje doseženi uspeh je upravičena do povrnitve 25 % stroškov pritožbenega postopka, tožnikoma pa mora povrniti 75 % njunih stroškov pritožbenega postopka. Toženki je sodišče priznalo stroške postopka v višini 925,65 EUR, od tega sta ji tožnika dolžna povrniti 231,41 EUR. To predstavlja stroške sestave pritožbe, materialne stroške, 22 % DDV ter stroške sodne takse za pritožbo. Stroškov za pregled sodbe in za poročilo stranki sodišče ni priznalo, ker so ti že zajeti v stroških za sestavo pritožbe. Stroške tožnikov je sodišče odmerilo na 513,31 EUR. Od tega jima je toženka dolžna povrniti 384,98 EUR. To predstavlja stroške odgovora na pritožbo, materialne stroške, 10 % povišanje za zastopanje dveh strank ter 22 % DDV. Po medsebojnem pobotu je toženka dolžna tožnikoma nerazdelno (tretji odstavek 161. člena ZPP) povrniti še 153,57 EUR stroškov pritožbenega postopka. Te je dolžna povrniti v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.

¹ Oznaka katastrske občine (0000) se v nadaljevanju kot nepotrebna opušča.
² T.i. nepravo priposestvovanje služnosti. Če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost v dobri veri, služnost nastane po preteku deset let (prvi odstavek 217. člena SPZ - t.i. pravo priposestovanje služnosti). Glej: Juhart, M. in ostali; Stvarnopravni zakonik s komentarjem, Uradni list, PF v Ljubljani in PF v Mariboru, Ljubljana 2018, str.: 1051 in 1052.
³ Juhart, M. in ostali; Stvarnopravni zakonik s komentarjem, Uradni list, PF v Ljubljani in PF v Mariboru, Ljubljana 2018, str.: 1052.
⁴ Gre za del strehe oziroma napušč hiše toženke, ki sega v zračni prostor nad nepremičninami tožnic (23. točka obrazložitve).
⁵ To je tudi logično, saj gre za območje, kjer je javna kanalizacija in je hiša toženke priklopljena na javno kanalizacijo, kar izhaja tudi iz navedb toženke.
⁶ V konkretnem primeru je relevantno samo nepravo priposestovanje stvarne služnosti. Pravni naslov za izvrševanje služnosti se ne zatrjuje.
⁷ Gre prav za sporno dvorišče.