UPRS Sodba II U 245/2024-16

Tožba se zavrne.

Potek upravnega postopka

1Center za socialno delo Pomurje (v nadaljevanju: CSD) je z izpodbijanim sklepom, vlogo tožeče stranke za uveljavljanje pravice do osebne asistence, ki jo je vložil dne 21. 9. 2023 za svojega sina, A. A., zavrgel (1. točka izreka). Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (2. točka izreka). V postopku ni bilo stroškov (3. točka izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik dne 21. 9. 2023 podal vlogo za uveljavljanje pravice do osebne asistence za svojega sina, A. A. CSD je prejel še eno vlogo z dne 25. 9. 2023, ki jo je vložila B. B. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni, št. N 39/2023 z dne 28. 9. 2023 namreč izhaja, da je A. A. za začasno skrbnico postavljena B. B. Ena izmed nalog skrbnice je tudi, da zastopa A. A. pri urejanju financ, zdravstvenih zadev ter osebne asistence. CSD je zato na podlagi 47. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) vlogo tožnika zavrgel, ker tožnik ni upravičena oseba za vložitev predmetne vloge.

3Zoper navedeno odločitev se je tožnik pritožil in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot drugostopenjski organ, ki je pritožbo zavrnilo. Organ druge stopnje je izpodbijani sklep utemeljil z obrazložitvijo, da iz sklepa Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni opr. št. N 39/2023 z dne 28. 9. 2023 izhaja, da pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve sklepa, zato je CSD nadaljeval postopek za ugotavljanje upravičenosti do osebne asistence na podlagi prejete vloge B. B. in v postopku izdal odločbo z dne 21. 12. 2023, medtem ko je tožnikovo vlogo utemeljeno zavrgel.

Navedbe strank

4Tožnik je vložil tožbo v tem upravnem sporu, v kateri meni, da si tožena stranka napačno tolmači sklep Višjega sodišča v Mariboru, ki je razveljavil sklep Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni, opr. št. N 39/2023. Zato je nadaljevanje postopka za osebno asistenco na podlagi vloge B. B. in zavrženje njegove vloge nezakonita. CSD je izdal izpodbijan sklep več kot tri tedne od razveljavitve sklepa, opr. št. N 39/2023 z dne 28. 9. 2023, ki ga je Višje sodišče v Mariboru razveljavilo s sklepom, opr. št. III Cp 862/2023 z dne 28. 11. 2023. Tožena stranka je dolžna spoštovati odločitev Višjega sodišča v Mariboru. V nobenem primeru pa nima pravice, da bi si odločitev sodišča razlagala po svoje, kot CSD Pomurje, in v nasprotju z odločitvijo Višjega sodišča v Mariboru sprejela izpodbijan sklep brez upoštevanja navedene sodbe Višjega sodišča v Mariboru. Izpodbijana odločba bi bila pravilna, v kolikor bi se glasila na vsakokratnega upravičenca, da v okviru roditeljskih pravic skrbi za vse pravice prizadetega invalida, sina A. A. To, da je pravico do koriščenja osebne asistence priznal CSD samo B. B., pa je nezakonito, saj meni tožnik, da ima po razveljavitvi sklepa Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni, opr. št. N 39/2023 enake roditeljske pravice na podlagi sklepa N 133/2012, izdanega s strani Okrožnega sodišča v Murski Soboti, kot njegova bivša žena. Logično je, da se je bivša žena B. B. odpovedala osebni asistenci, ker bi se morala odpovedati delu prejemka za nego in tujo pomoč, kar je dokaz, da ji gre samo za denar in ne za sina. Dejansko je bil to manever, da tožniku prepreči pridobitev osebne asistence, obenem pa pravico, da bi ob pomoči osebnih asistentov skrbel za sina A. A., za katerega bivša žena slabo skrbi, saj si še vedno ni opomogla od psihičnega kolapsa.

5Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise.

Sodna presoja

6Tožba ni utemeljena.

7Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, ki je zavrgla vlogo tožnika za uveljavljanje pravice do osebne asistence za svojega sina, A. A., iz razloga, ker ni upravičen do vložitve vloge, na podlagi 47. člena ZUP.

8V zadevi ni sporno, da je Okrajno sodišče v Gornji Radgoni izdalo sklep, opr. št. N 39/2023 z dne 28. 9. 2023 in kot začasnega skrbnika A. A. postavilo mamo B. B. Zoper ta sklep se je tožnik pritožil na Višje sodišče v Mariboru, ki je sklep Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni, opr. št. N 39/2023 razveljavilo s sklepom, opr. št. III Cp 862/2023 z dne 28. 11. 2023 in vrnilo zadevo v zvezi s postavitvijo začasnega skrbnika za A. A. v ponovno reševanje organu prve stopnje. Zadeva pri sodišču prve stopnje še ni rešena, v času vložitve tožbe.

9Sodišče je pri presoji izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti dolžno paziti na zakonitost izdanega sklepa in pravilno uporabo procesnih in materialnih določb zakona, pri čemer mora preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1).¹ Pri tem se skladno z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP).

10Ker je iz sklepa Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni, opr. št. N 39/2023 izhajalo, da pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve sklepa, je CSD Pomurje nadaljeval postopek za ugotavljanje upravičenosti do osebne asistence na podlagi vloge, ki jo je vložila mama B. B. kot zakonita zastopnica A. A. in ji priznal pravico do osebne asistence.

11Na podlagi prvega odstavka 20. člena Zakona o osebni asistenci (v nadaljevanju: ZOA) lahko vlogo za uveljavitev pravice do osebne asistence vloži vlagatelj ali njegov zakoniti zastopnik.

12Na podlagi 47. člena ZUP lahko stranko, ki nima procesne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali z aktom pristojnega organa na podlagi zakona. Zakoniti zastopnik lahko opravlja v imenu stranke vsa procesna dejanja, razen v primerih, ko je s predpisom določeno, da mora imeti za posamezna procesna dejanja osebno dovoljenje. Organ lahko od osebe, ki jo zastopa kot zakoniti zastopnik, zahteva, da predloži dokazila, da je strankin zakoniti zastopnik.

13Iz sklepa Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni, opr. št. N 39/2023 z dne 28. 9. 2023 izhaja, da je naloga začasne skrbnice, da zastopa A. A. v nepravdnem postopku in pri tem varuje njegove pravice in koristi ter da mu na primeren način pojasni namen in potek postopka, pravice, dolžnosti, ki jih ima oseba v postopku, posledice nesodelovanja osebe ter vsebino in posledice odločitev sodišča in pri urejanju financ, zdravstvenih zadev ter osebne asistence (III. točka sklepa št. N 39/2023). Iz navedenega sklepa tudi izhaja, da obveznost začasne skrbnice preneha, ko se postavi stalni skrbnik ali ko postane odločba, s katero sodišče odloči, da ni razlogov za postavitev pod skrbništvo pravnomočna (IV. točka izreka). Iz pravnega pouka sklepa Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni, opr. št. N 39/2023 z dne 28. 9. 2023 izhaja, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve sklepa, kar je sodišče odločilo na podlagi drugega odstavka 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1). Slednji določa, da sodišče odloči, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, če obstaja nevarnost, da bi zaradi odložitve izvršitve nastala znatna škoda ali, če je to potrebno zaradi varstva oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1. Sodišče namreč mora po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravne interese otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju in drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese.

14Sodišče ugotavlja, da je potrebno sklep Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni, opr. št. N 39/2023 z dne 28. 9. 2023 razlagati kot celoto, torej tudi pravni pouk kot njen sestavni del. Navedeno pomeni, da B. B. opravlja naloge začasne skrbnice za sina A. A., dokler se ne postavi stalni skrbnik, zato je pravilna odločitev v izpodbijanem sklepu, ko je CSD Pomurje tožnikovo vlogo za priznanje pravice do osebne asistence zavrgel na podlagi 47. člena ZUP.

15Ker je izpodbijani akt pravilen in na zakonu utemeljen, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).

16Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj je dejansko stanje, ki je podlaga za izdajo upravnega akta med strankama nesporno oziroma so odločilna dejstva za presojo nesporna (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

¹ Kerševan E., Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 266, točka 5. in 7.