UPRS Sodba II U 182/2022-16

ToŽba se zavrne.

1Upravna enota Murska Sobota je investitorjem A. A., B. B. in C. C. izdala gradbeno dovoljenje, v katerem je dovolila gradnjo nezahtevnega objekta - stavbe za shranjevanje mehanizacije, avta in orodja, na zemljišu parc. št. 1119 in 1120, obe k. o. D., pod tam naprej določenimi pogoji.

2Zoper navedeno gradbeno dovoljenje je tožnik vložil pritožbo, ki jo je toženka zavrgla s sklepom, saj je ugotovila, da je prepozna. V obrazložitvi je pojasnila, da je v konkretnem primeru vročevalec 16. 9. 2021 na vratih stanovanja pustil obvestilo o poskušeni vročitvi in ker naslovnik pisanja ni prevzel, je s pretekom 15 dnevnega roka nastopila fikcija vročitve in se šteje, da je bilo pisanje vročeno naslovniku 1. 10. 2021 (takšno stališče izhaja tudi iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS VS048823 z dne 14. 1. 2015). Pritožbeni rok (8 dni) je začel teči prvi naslednji dan in je iztekel 11. 10. 2021.

3Toženka pojasnjuje, da je pritožnik (sedaj tožnik) 11. 10. 2021 pri organu prve stopnje vložil dopis z navedbo, da je 16. 9. 2021 prejel obvestilo o prevzemu pošte, ker da ga ni bilo doma. Navedel je, da je do sedaj vedno poštar po preteku časa pošto pustil v nabiralniku, v tem primeru pa pošte ni prejel. Pojasnjeno je bilo, da zato, ker naj ne bi imel nabiralnika, kar pa ne drži. Toženka zaključuje, da ni ključno, kdaj je bilo samo pismo v nabiralniku puščeno, ampak je pomemben trenutek, kdaj je bilo v nabiralniku puščeno obvestilo o poskušeni vročitvi. Od tega trenutka dalje teče rok za prevzem, ko bi naslovnik to lahko sam prevzel oziroma teče rok za nastop fikcije vročitve, ki nastopi s pretekom 15 dnevnega roka, ne glede na to ali je bilo pisanje puščeno v nabiralniku ali pa vrnjeno pošiljatelju, če naslovnik nabiralnika nima. Tožnik je bil sicer res napačno poučen, da ima rok za vložitev pritožbe če do 12. 10. 2021, kar pa na odločitev ne vpliva. Tožnik je 12. 10. 2021 posredoval elektronsko vlogo, s katero je izpostavljal nepravilnosti v izdanem gradbenem dovoljenju. Na poziv organa je tožnik z dopisom z dne 15. 10. 2021 izjavil, da ne daje pritožbe na odločbo, ki temelji na neresničnih dejstvih, da pa zahteva nadzor nad delom uradne osebe. Šele dne 29. 10. 2021 pa je tožnik potem vložil pritožbo, ki pa je prepozna.

4Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja, da se pritožba zavrne zaradi nepravočasne vložitve pritožbe, ker da nima poštnega predalnika in da mu ni mogel pismonoša pustiti odločbe, ampak jo je vrnil organu. Že 40 let imajo predalnik in se je vedno tako tudi pošta vročala. Pojasnjuje, da ko so izvedeli, da so pošto vrnili, so takoj šli po pošto. Dodaja, da jim je ga. E. E. sama povedala, da je tisti dan, torej 11. 10. 2022, zadnji dan pritožbe. Še isti dan so tudi po elektronski pošti poslali pritožbo. Meni, da jih je E. E. zavedla, saj jim ni pravilno povedala za rok. Upravna oseba ne bi smela zavajati in dajati neresničnih dejstev. Dobili so namreč dopis, da je pritožba pravočasna in da je zadeva poslana k toženki. Če pritoža ni bila pravočasna, bi jo morali zavrniti in ne zahtevati plačila takse. Podaja svoje nestrinjanje z delom uslužbenke in podaja pripombe na njeno strokovnost.

5V vlogi z dne 30. 7. 2024 pa tožnik še ponavlja navedbe v zvezi z nestrokovnostjo dela Upravne enote Murska Sobota. Prav tako zatrjuje, da se ne strinja z izdanim gradbenim dovoljenjem in podaja razloge.

6Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravni spis.

7Sodišče je v zadevi razpisalo glavno obravnavo, ki sta se je udeležili le stranki z interesom, in sicer A. A. in C. C. Tožnik je v vlogi, ki jo je sodišče prejelo 30. 7. 2024, zapisal, da se lahko narok opravi brez zaslšanja, saj je objekt že zgrajen in jim je pri tem že nastala škoda. Podaja še navedbe v zvezi z nestrinjanjem z izdanim gradbenim dovoljenjem. Narok se je izvedel tudi v odsotnosti pravilno vabljene toženke, ki je poslala pisno soglasje z dne 30. 7. 2024, da se naj glavna obravnava opravi v njeni odsotnosti. Naroka se ni udeležila niti stranka z interesom B. B., ki svojega izostanka ni opravičila.

8V dokaznem postopku je sodišče prebralo vse listine, ki se nahajajo v upravnem spisu ter prilogo A1. V zadevi ni zaslišalo tožnika, ki je zapisal, da daje soglasje, da se obravnava opravi brez zaslišanja. Zaslišanje tožnika pa glede na nesporno dejstvo, da je bilo tožniku obvestilo o prispelem pismu v hišnem predalčniku puščeno 16. 9. 2021, tudi ni bilo potrebno, saj se na tem nespornem dejstvu gradi ugotovitev glede fikcije vročitve, kar bo razvidno iz obrazložitve v nadaljevanju.

9Tožba ni utemeljena.

10V obravnavani zadevi je sporno, ali je bilo gradbeno dovoljenje z dne 13. 9. 2021 tožniku pravilno vročeno. Pri tem med strankama ni sporno, da je bilo sporočilo o prispelem pisanju puščeno v hišnem predalčniku tožnika na naslovu njegovega bivanja 16. 9. 2021 (kar tudi tožnik sam navaja) z opozorilom, da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh, sicer velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Tako je kot datum izteka roka za vročitev nastopil 1. 10. 2021, saj naslovnik pisanja ni predhodno sam prevzel. Pritožnik (tožnik v tem postopku) je podal na Upravno enoto pritožbo šele 29. 10. 2021.

11Prvi odstavek 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) določa, da če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, pa je iz teh razlogov ni zavrgel že organ prve stopnje, jo zavrže organ druge stopnje. Skladno s prvim odstavkom 235. člena ZUP se pritožba vloži v 15 dneh, če ni z zakonom drugače določeno. Gradbeni zakon¹ (v nadaljevanju GZ), ki se na podlagi določbe 157. člena Gradbenega zakona² (v nadaljevanju GZ-1) še uporablja do začetka uporabe GZ-1, pa v prvem odstavku 47. člena določa, da je zoper odločbo, ki jo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izda upravna enota, dovoljena pritožba v osmih dneh od njene vročitve.

12Iz upravnega spisa izhaja, da je Upravna enota Murska Sobota gradbeno dovoljenje izdala 13. 9. 2021. Iz priložene vročilnice je razvidno, da se je tožniku odločba vročala osebno, skladno z določbo 87. člena ZUP in sicer je bila dne 16. 9. 2021 poskušana vročitev pisma, kar za tožnika ni bilo sporno. Ker tožnika ni bilo doma, je bilo na vratih stanovanja puščeno sporočilo, kje se pismo nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh, sicer velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Dalje je iz vročilnice razvidno, da naslovnik pisanja v postavljenem roku ni prevzel in ker tudi nima oziroma ni imel hišnega nabiralnika, se je pismo vrnilo pošiljatelju skladno z določbo četrtega odstavka 87. člena ZUP.

13Prvi odstavek 87. člena ZUP določa, da se odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 86. členom tega zakona. Drugi dokumenti se vročajo v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve. Skladno z določbo drugega odstavka citiranega člena je o vročitvi treba obvestiti organ, ki je vročitev odredil, z vročilnico. Tretji odstavek dalje določa, da če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše. Četrti odstavek navedenega člena pa določa, da vročitev po tretjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Pisno sporočilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja.

14Sodišče pripominja, da ima vročanje na podlagi fikcije vročitve podlago v določilih ZUP. Kot že rečeno, iz 87. člena ZUP namreč izhaja, da velja vročitev za opravljeno z dnem preteka 15 dnevnega roka, ki teče od prvega dne poskusa vročitve in ne šele z dnem, ko je pisanje puščeno v hišnem predalčniku naslovnika. Samo dejstvo, ali je pisanje puščeno v predalčniku in navedba tožnika, da je bilo napačno ugotovljeno, da nima predalčnika, saj že vseskozi z njim razpolaga, na dejstvo vročanja nima nobenega vpliva. Po stališču sodne prakse besedna zveza "z dnem preteka tega roka", ki izhaja iz pouka na "Pisnem sporočilu", ki je puščeno naslovniku kaže, da se v primeru neuspelega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan in ne kasneje, šele na dan dejansko puščenega pisanja v hišnem nabiralniku. Iz določb 87. člena ZUP je še razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke, torej po poteku petnajstih dni, kar pomeni, da dan, ko bi bil dokument puščen v hšnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen. Seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve ni relevantna. Fikcija je namreč ravno v tem, da se vročitev šteje za opravljeno (čeprav v resnici ni), če pisanje ni dvignjeno v roku.

15Kot že navedeno je v konkretnem primeru vročevalec 16. 9. 2021 na vratih stanovanja pustil obvestilo o poskušeni vročitvi in ker naslovnik pisanja ni prevzel, je s pretekom 15 dnevnega roka nastopila fikcija vročitve in se šteje, da je bilo pisanje vročeno naslovniku dne 1. 10. 2021 (takšno stališče izhaja tudi iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS VS048823 z dne 14. 1. 2015). Pritožbeni rok (8 dni) je začel teči prvi naslednji dan in je iztekel dne 11. 10. 2021.

16Sodišče se strinja tako z dejanskimi in pravnimi ugotovitvami toženke, prav tako pa tudi z razlogi iz obrazloženega izpodbijanega sklepa. Po pregledu celotne listinske dokumentacije upravnega in sodnega spisa je namreč sodišče ugotovilo, da je bila odločitev toženke pravilna, ker je bila pritožba tožnika zoper izpodbijano gradbeno dovoljenje, prepozna. Ker so ugovori, ki jih tožnik uveljavlja v tožbi enaki tistim, ki jih je zavrnila že toženka, se sodišče, v izogib ponavljanju, nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

17Izpodbijani sklep je tako po mnenju sodišča pravilen in na zakonu utemeljen. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zaradi česar je tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

¹ Uradni list RS, št. 61/17, 72/17, 49/20 - ZIUZEOP, 65/20, 15/21 - ZDUOP, 206/21 - ZDUPŠOP.
² Uradni list RS, št. 199/21.