UPRS Sodba IV U 42/2024-10

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 134/2024 z dne 1. 3. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Potek upravnega postopka

1Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) prosilki (tožnici v tem upravnem sporu), ki jo je ta vložila 10. 11. 2023 zaradi postopka za plačilo uporabnine. V tej zadevi je toženka odločala drugič.

2Nosilni razlog odločitve je ugotovitev, da je prosilka po podatkih e - zemljiške knjige (so)lastnica več nepremičnin, in sicer stanovanja, v katerem živi in ima prijavljeno stalno prebivališče (to sta del stavbe 173 (v deležu 1/2) in del stavbe 196 (v deležu 1/1), oba v stavbi 3250, k.o. ...) ter nepremičnine k.o. ... parcela 338/4 (v deležu 1/6), v kateri prosilka dejansko ne živi, ter še več drugih nepremičnin, ki pa v odločbi niso konkretno opredeljene. Pri presoji vrednosti navedenih nepremičnin je toženka upoštevala podatke s spletne strani prostorskega portala GURS in ugotovila, da znaša vrednost prosilkinih deležev na stanovanju skupaj 136.688,50 EUR, ker pa v njem živi in ima tam stalno prijavljeno prebivališče, po določbi 1. točke prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) te nepremičnine ni upoštevalo do vrednosti 120.000,00 EUR ter je upoštevna vrednost stanovanja 16.688,50 EUR. Glede vrednosti nepremičnine k.o. ... parc. št. 338/4 pa je na podlagi spletne strani prostorskega portala GURS ugotovila, da znaša njena vrednost 52.373,00 EUR, vrednost prosilkinega 1/6 deleža pa znaša 8.728,83 EUR. Tako je zaključila, da znaša vrednost vseh nepremičnin skupaj 25.417,33 EUR in presega cenzus 22.336,32 EUR, ki izhaja iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Zato je organ prošnjo prosilke kot neutemeljeno zavrnil (2. točka drugega odstavka 37. člena ZBPP). Posledično ni presojal ostalega premoženja in dohodkov prosilke in njenih družinskih članov ter ni odločal o tem, ali prosilka izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, saj mora biti ta podan kumulativno.

Navedbe strank v upravnem sporu

3Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka.

4V tožbi navaja, da stanovanje, označeno kot del stavbe št. 173 in št. 196, predstavlja enotno (eno) stanovanje, v katerem tožnica živi z mladoletnima otrokoma. Izpodbijana odločba ne upošteva dejstva, da si solastništvo stanovanja del št. 196 v deležu do 1/2 lasti tožničin nekdanji partner A. A., ki je pred Okrajnim sodiščem v Celju sprožil postopek za delitev skupnega premoženja oz. delitev solastnine, kjer zatrjuje, da sta obe stanovanji (št. 173 in št. 196) v deležu 1/2 njegovi. Ker zemljiškoknjižno stanje pri stanovanju št. 196 ni pravilno in tožnica dejansko ni lastnica stanovanja do celote, je v tem delu dejansko stanje napačno ugotovljeno. Obe stanovanji sta v postopku delitve med tožnico in nekdanjim partnerjem, ki zatrjuje solastniški delež do 1/2 na obeh stanovanjih, zato je pri obeh vpisana zaznamba spora v zemljiški knjigi.

5Vrednost stanovanj v ... je previsoka, saj ni upoštevano, da sta stanovanji obremenjeni z visoko hipoteko (švicarski frank), kar močno zmanjša tržno vrednost nepremičnine. Obe stanovanji sta tudi v postopku sodne delitve solastnine, o čemer je vpisana zaznamba spora v zemljiški knjigi, kar še dodatno zmanjša vrednost stanovanj in česar izpodbijana odločba ni upoštevala. Pravilna vrednost stanovanja ni pravilno ugotovljena, tega točno ne ve niti tožnica, kot ne približne zastarele GURS vrednosti.

6Nepravilni so tudi razlogi glede nepremičnine parc. št. 338/4 k.o. ... Tožnica v času odločanja o BPP niti prej dejansko sploh ni bila posestnica niti lastnica teh nepremičnin, saj jih je z razdružilno pogodbo z dne 19. 9. 2023 prenesla na brata B. B., ki je že od nekdaj dejanski in pravi lastnik in posestnik nepremičnin v k.o. ..., saj gre za od staršev podedovano domačijo, kjer je ostal doma B. B. z družino, tožnica pa ni imela ničesar razen formalno zemljiškoknjižno lastništvo. V nepremičnine je finančno in z delom vlagal zgolj B. B., ki je z leti tudi povečeval vrednost nepremičnin. Tožbi prilaga izročilno pogodbo, s katero je tožnica celotno posest in lastništvo prepustila bratu B. B. in njegovi družini. Pogodba je trenutno v obravnavi na Upravni enoti Idrija, zemljiškoknjižni prenos lastništva pa bo opravljen v kratkem. Pri presoji pogojev za upravičenost do BPP se solastniški delež tožnice ne sme upoštevati.

7Tožnica je v prošnji tudi sama navedla, da ni lastnica drugih nepremičnin. Ker je toženka v postopku odločanja o BPP ugotovila, da je lastnica nepremičnin v k.o. ..., bi toženka morala tožnico pozvati na izjasnitev glede ugotovljenega lastništva nepremičnin, v katerih tožnica sicer ne biva. Tega ni storila, pač pa se je v zahtevah za dopolnitev prošnje za BPP osredotočala le na stanovanje v X. Če bi jo toženka pozvala na izjasnitev glede teh nepremičnin, bi tožnica te okoliščine pojasnila. Tako pa je šele z izpodbijano odločbo ugotovila, da so bile te nepremičnine neupravičeno upoštevane kot njeno premoženje.

8V tožbi še navaja, da je tožnica brezposelna, brez denarnih prihodkov in mati dveh šoloobveznih otrok, ki ju preživlja. Tožnica nima zmožnosti, da angažira odvetnika pooblaščenca brez BPP, ima pa odprte sodne postopke, ki se tičejo urejanja premoženjskopravnih razmerij z nekdanjim partnerjem A. A. in nujno potrebuje odobreno BPP. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zamudnimi obrestmi.

9Toženka je po pozivu sodišču posredovala upravni spis, na tožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

10Tožba je utemeljena.

11V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev toženke, s katero je ta zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev BPP kot neutemeljeno, saj vrednost tožničinega upoštevnega premoženja presega z zakonom določen cenzus, ki znaša 22.336,32 EUR. Tožnica je namreč po podatkih zemljiške knjige lastnica 1/6 deleža nepremičnine k.o. ... parc. št. 338/4, v kateri dejansko ne živi in nima stalnega prebivališča, v vrednosti po podatkih GURS 8.728,83 EUR ter lastnica stanovanja, v katerem živi in ima prijavljeno stalno prebivališče, ki je v zemljiški knjigi označeno kot del stavbe 173 (tožnica je vknjižena kot solastnik v deležu 1/2) in del stavbe 196 (tožnica je vknjižena kot lastnik v deležu 1/1), oba v stavbi 3250 k.o. ..., v skupni vrednosti 136.688,50 EUR, pri čemer je toženka upoštevala vrednost, ki presega 120.000 EUR, to je 16.688,50 EUR.

12Do BPP je na podlagi 13. člena ZBPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Po določilih prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja, pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prvega odstavka 14. člena ZBPP se uporabljajo določila zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP). Na podlagi določila 27. člena ZSVarPre se denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravice iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, torej višino 22.336,32 EUR.

13Glede nepremičnine k.o. ... parc. št. 338/4 sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločitev temelji na podatkih o vrednosti nepremičnine po podatkih GURS, da znaša tožničin 1/6 delež na tej nepremičnini 8.728,83 EUR. Toženka je pridobila podatke o navedeni nepremičnini po uradni dolžnosti. Toženka pa je tudi ugotovila, da v tej nepremičnini tožnica ne živi. Ti podatki so bili odločilni za odločitev o vrednosti tožničinega premoženja, zaradi česar se tožničina prošnja za dodelitev BPP zavrne kot neutemeljena, saj je bilo ugotovljeno, da vrednost njenega nepremičnega premoženja znaša več kot v zakonu določen premoženjski cenzus, ki je v času vložitve prošnje znašal 22.336,32 EUR.

14Sodišče ugotavlja, da tožnici v obravnavani zadevi pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o teh navedenih dejstvih in okoliščinah, ki jih je toženka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev.

15Tožnica se je o navedenih okoliščinah izjavila šele v upravnem sporu, v katerem je očitek kršitve pravil postopka in posledično nepopolne ugotovitve dejanskega stanja utemeljevala s trditvami, da ni lastnica nepremičnin v k.o. ..., saj jo je z razdružilno pogodbo prenesla na brata B. B. Kopijo te razdružilne pogodbe je tudi predložila tožbi (priloga A5). Tožnici med upravnim postopkom ni bila dana možnost, da se o teh dejstvih niti o podatkih iz zemljiške knjige in GURS, ki jih je pridobila toženka, izjasni. Čeprav je v ponovljenem postopku toženka pozvala tožnico na izjavo, pa je bilo to omejeno le na ugotovitve o nepremičnini (stanovanju) v k.o. ..., v katerem tožnica živi in ima prijavljeno stalno prebivališče.

16Kadar je bil postopek uveden na zahtevo stranke (kot v konkretni zadevi na podlagi prošnje tožnice za dodelitev BPP), dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka (tožnica je v prošnji za dodelitev BPP navedla, da je solastnica stanovanja oz. hiše, v kateri biva in da drugega stanovanja oz. hiše nima) in je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke (v konkretni zadevi upoštevna vrednost tožničinih nepremičnin presega z zakonom določeni cenzus po 27. členu ZSVarPre), ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati¹ oz. ji dati možnost, da se stranka o novo ugotovljenem dejstvu, ki je drugačno od tistega, ki ga je sama navajala, izjavi, sploh, ker to izhaja tudi iz 18. člena ZUPJS v zvezi s 14. členom ZBPP, ki je podlaga za odločitev v zadevi. Zato bi moral organ za BPP pred izdajo izpodbijane odločbe tožnico z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki se nanaša tudi na preostale nepremičnine v k.o. ..., ki se upošteva pri ugotavljanju njenega premoženja v zvezi z uveljavljanjem BPP, seznaniti in ji dati možnost, da se o tem izjavi. Tožnica pred izdajo izpodbijane odločbe dejansko ni imela možnost ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu stanju.

17Načelo zaslišanja stranke oz. pravica do izjave in sodelovanja v postopku iz prvega odstavka 9. člena ZUP je eno izmed temeljnih načel upravnega postopka, ki se uporablja tudi v postopkih dodeljevanja BPP (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (načelo zaslišanja stranke). Podrobneje je pravica do izjave konkretizirana v 146. členu ZUP, ki v prvem in drugem odstavku določa, da ima stranka pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi, navajati sme dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve in izpodbijati pravilnost ugotovljenih dejstev, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Posledično pa v skladu s četrtim odstavkom 146. člena ZUP pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.

18Tako je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki je vplivala tudi na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

19Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu četrtega in petega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem naj ta, skladno s stališčem sodišča, ki se tiče postopka, o zadevi ponovno odloči. V ponovljenem postopku bo moral organ za BPP odpraviti zgoraj navedeno bistveno kršitev pravil postopka in o svojih ugotovitvah dati možnost tožnici, da se o njih izjavi.

20Zaradi nadaljnjega obravnavanja zadeve pred organom za BPP, glede na tožbeno nasprotovanje tudi ugotovitvam toženke o nepremičninah v k.o. ..., ki sta v naravi eno dupleks stanovanje, v katerem tožnica z otrokoma prebiva, in sicer tožnica v tožbi nasprotuje ugotovitvi o izključnem lastništvu (delež 1/1) na posebnem delu št. 196, izpostavlja okoliščine o postopku delitve skupnega premoženja, ki poteka pred Okrajnim sodiščem v Celju z nekdanjim partnerjem A. A., ki zatrjuje 1/2 delež tudi na tej nepremičnini in s tem povezane zaznambe spora v zemljiški knjigi, sodišče v zvezi s temi navedbami ugotavlja, da gre za nova dejstva, obravnavanje novih dejstev in dokazov v upravnem sporu pa omejeno s pravili tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 in 52. člena ZUS-1.

21Procesno izhodišče za obravnavanje dejanskega stanja v upravnem sporu je določeno v tretjem odstavku 20. člena ZUS-1, ki določa, da stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Način in natančnejši pogoji za uveljavljanje tožbenih novot so določeni v 52. členu ZUS-1. Ta določa, da lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

22Tožnica je v prošnji za BPP sicer navedla, da je solastnik stanovanja ali hiše, v kateri živi, do 1/2, vendar tekom postopka pred toženko, ko je ta v prvi odločbi Bpp 2028/2023 z dne 14. 11. 2023 ugotovila, da je tožnica lastnica 1/1 deleža na nepremičnini del stavbe št. 196 v stavbi 3250 k.o. ..., ne v tožbi zoper to odločbo ne kasneje v ponovljenem postopku odločanja o dodelitvi BPP ugotovitvi o izključnem lastništvu te nepremičnine, ki izhaja iz zemljiške knjige, ni nasprotovala, v tožbi pa ne pojasni, zakaj jih pred izdajo izpodbijane odločbe ni mogla uveljavljati. Sodišče zato tožbenih navedb, na podlagi katerih naj bi se ugotovil drugačen lastniški delež skladno s tretjim odstavkom 20. člena v zvezi z 52. členom ZUS-1 ne sme upoštevati.

23Glede tožbenega nasprotovanja ugotovljeni vrednosti stanovanja v k.o. ..., ki da je previsoka, saj pri tem ni upoštevana obremenitev z visoko hipoteko v švicarskih frankih, postopek delitve solastnine ter zaznambe spora v zemljiški knjigi, pri čemer niti tožnica ne ve točnega zneska, GURS vrednosti pa ocenjuje kot približne in zastarele, pa sodišče ugotavlja, da je v (ponovljenem) postopku toženka pozvala tožnico na opredelitev glede vrednosti stanovanja (obeh delov stavbe) in predložitev dokazil glede vrednosti stanovanja (poziv z dne 12. 2. 2024), čemur je tožnica sledila in v vlogi z dne 21. 2. 2024 navedla, da vrednost stanovanja št. 173 znaša 103.000,00 EUR, vrednost stanovanja št. 196 pa cca. 85.000,00 EUR, skupna vrednost dupleks stanovanja tako znaša cca. 183.000,00 EUR in se je pri tem tudi sama sklicevala na podatke GURS. Torej je toženka v izpodbijani odločbi pri ugotovitvi vrednosti stanovanja sledila opredelitvi tožnice glede vrednosti, pri čemer drugih okoliščin, ki naj bi vplivale na to vrednost in jih izpostavlja v tožbi, tekom postopka pred organom za BPP tožnica ni predstavila, pri tem pa v tožbi ne pojasni, zakaj jih ni navedla že v postopku izdaje upravnega akta. Tudi te navedbe so torej nedopustne tožbene novote, ki skladno s pravili tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 in 52. člena ZUS-1 pri odločanju ne upoštevajo.

24V obravnavani zadevi je sodišče v skladu s 1. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

K II. točki izreka:

25V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je toženka dolžna tožnici povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnik, ki ga zastopa odvetnik kot pooblaščenec, upravičen do povrnitve stroškov v višini 285,00 EUR, kar skupaj z 22 % DDV skupaj znaša 347,70 EUR, saj je bila zadeva rešena izven glavne obravnave. Prisojeni znesek stroškov mora tožnici povrniti toženka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

¹ Tako Erik Kerševan in Vilko Androjna: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, GV založba, Ljubljana 2017, str. 287.