VSL Sklep I Ip 79/2025

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršilni postopek, prekinjen z dnem 2. 9. 2020, nadaljuje z dnem 7. 7. 2023, in sicer s prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev in zarubljenih premičnin.

2Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Kot bistveno navaja, da je naslovno sodišče že drugič odločalo in ponovno nepravilno presodilo, da se terjatev upnika ni prestrukturirala. Dolžnik trdi drugače in navaja, da je upnikova zavarovana terjatev prenehala in se prestrukturirala v novo navadno terjatev. Seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave z dne 07. 4. 2023 (red. št. 787) in Seznam ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravna z dne 07. 4. 2023 (red. št. 788) sta sestavni del Sklepa o potrditvi prisilne poravnave z dne 11. 4. 2023, ki je postal pravnomočen 22. 6. 2023 (red. št. 790). Upniku je bila v postopku prisilne poravnave priznana nova navadna terjatev, kot je to razvidno iz Seznama terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave z dne 07. 4. 2023 (red. št. 787) pod točko 50 oz. 50.3. V danem primeru se je celotna izvorno zavarovana terjatev upnika v višini 405.851,05 EUR prestrukturirala v novo navadno terjatev, saj je namreč ocenjena vrednost zavarovanja upnika po stanju ob začetku postopka prisilne poravnave znašala 0,00 EUR. To pomeni, da je bila vrednost terjatve višja od zavarovanja, kar utemelji, da zavarovana terjatev preneha in se (v tem primeru, v celoti) prestrukturira v novo navadno terjatev. Navedeno izhaja tudi iz Seznama ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravna z dne 7. 4. 2023, pod št. 50.2, 50.3 in 50.4. (red. št. 788). V navedenem seznamu je navedeno, da znaša vrednost delnic A. 0,00 EUR in da zaradi potrditve prisilne poravnave ločitvena pravica upnika preneha. Vrednost delnic je bila 0,00 EUR, kar izhaja tudi iz Končnega seznama preizkušenih zavarovanih terjatev z dne 9. 8. 2021 in kar je razvidno pod točko 56 (red. št. 402) ter je bila navedena vrednost potrjena s sklepom o preizkusu zavarovanih terjatev z dne 3. 9. 2021 (red. št. 411). Terjatev je prenehala biti zavarovana tudi z ločitveno pravico na vozilih. Upnik v svoji vlogi zavestno podaja neutemeljene navedbe in celo neresnice ter svojo izvorno zavarovano terjatev predstavlja kot "končno" zavarovano terjatev, a pri tem spregleda, da je upnikova izvorno zavarovana terjatev prenehala in postala nova navadna terjatev, kot to izhaja iz Končnega seznama preizkušenih zavarovanih terjatev z dne 9. 8. 2021. Ob pravilni uporabi določb 221.t. člena ZFPPIPP se pri novi navadni terjatvi (to je sedaj upnikova terjatev) ne uporabljajo določbe petega odstavka 211. člena ZFPPIPP. Upnik v delu zavarovanih terjatev tudi ni mogel glasovati, saj se glasovalne pravice v posameznem razredu terjatev do insolvenčnega dolžnika podeljujejo skladno s končnim seznamom preizkušenih terjatev, ki jih v postopku potrjujeta upravitelj prisilne poravnave in insolvenčno sodišče. Izhajajoč iz tega upniku zavarovana terjatev ne pripada, ker je zaradi ugotovljene nične vrednosti zastavljenega premoženja prenehala in v celoti postala nova navadna terjatev, ki je s pravnomočno potrditvijo predloga prisilne poravnave nato bila prestrukturirana. Priglaša pritožbene stroške.

3Upnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Nad dolžnikom se je v obravnavanem primeru tekom izvršilnega postopka pričel postopek poenostavljene prisilne poravnave pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, St 000, ki je bil dne 11. 4. 2023 pravnomočno zaključen. V konkretnem primeru so se prestrukturirale tudi nekatere zavarovane finančne terjatve upnika (221.n člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP) - II. točka izreka sklepa o potrditvi prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000. V primeru prestrukturiranja zavarovanih terjatev se skladno z enajstim odstavkom 221. t člena ZFPPIPP ne uporablja 1. točka prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP, ki določa, da prisilna poravnava ne učinkuje na zavarovano terjatev, prav tako se ne uporablja 2. točka prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP, smiselno pa se uporabljajo pravila o navadnih terjatvah, določena v prvem in petem odstavku 212. člena ter 214., 215., 216. in 217. členu tega zakona (prim. sklep VSL I Ip 2870/2017). V postopku poenostavljene prisilne poravnave je možno tudi prostovoljno prestrukturiranje zavarovanih terjatev, pri katerem oblike prestrukturiranja niso omejene, kar pomeni, da je prestrukturiranje možno tudi s preoblikovanjem terjatve iz zavarovane v nezavarovano (prim. sklep VSL I Ip 2612/2018 z dne 12. 12. 2018).

6V postopku je sodišče prve stopnje o tem, ali je bila izterjevana terjatev v postopku prisilne poravnave prestrukturirana ali ne, pridobilo izjavi obeh strank. Dolžnik je trdil, da je na podlagi upraviteljevega preizkusa glede prijavljenih izvorno zavarovanih terjatev zaščitena vrednost zavarovanih terjatev dosegla vrednost 0,00 EUR, kar pomeni, da se je celotna vrednost terjatev postavila v razred navadnih terjatev. Terjatev upnika ima tako naravo navadnih nezavarovanih terjatev. Upnik je nasprotno temu trdil, da njegova terjatev ni navedena v seznamu ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravnava, v njem je zgolj zapisano, da se potrjena prisilna poravnava nanaša na zavarovane terjatve v višini 0,00 EUR. Upnik v razredu zavarovanih terjatev tudi ni glasoval. Delnice A. d.d., ki so predmet zastave, imajo kar visoko vrednost, in sicer ima 677,201 delnic vrednost cca. 8 mio EUR. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da upnikova terjatev ni navedena v seznamu ločitvenih pravic z dne 7. 4. 2023, za katere učinkuje prisilna poravnava, upnik pa o prisilni poravnavi v razredu zavarovanih terjatev tudi ni glasoval. Na podlagi navedenega je zaključilo, da terjatev iz predmetne zadeve ni bila prestrukturirana, zato naj potrjena prisilna poravnana na zavarovano terjatev ne bi učinkovala.

7Višje sodišče ugotavlja, da odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna, saj je le-to glede vprašanja, ali je bila upnikova zavarovana terjatev v postopku prisilne poravnave prestrukturirana, zmotno ugotovilo dejansko stanje. Iz vpogleda v sklep o izvršbi v zvezi s predlogom za izvršbo v tej zadevi izhaja, da je upnik predlagal izvršbo za znesek 405.851,05 EUR. To pa je natanko znesek pod zaporedno št. Zav 50 50.4 v seznamu ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravnava z dne 7. 4. 2023. V naslednjem stolpcu so navedeni še stroški predloga za izvršbo 44,00 EUR. Iz nadaljevanja relevantne vrstice v tabeli izhaja, da ima terjatev sedaj lastnost nove navadne terjatve v višini skupaj 405.895,05 EUR (z vključenimi izvršilnimi stroški). Že iz navedenega tako izhaja, da se je upnikova izterjevana, zavarovana terjatev v postopku prisilne poravnave prestrukturirala v (celoti) v navadno terjatev. Tudi iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 12. 7. 2021 pod zaporedno št. 56 50.3 izhaja, da je nova terjatev zavarovana le v višini 0,00 EUR, nezavarovana pa v višini 405.895,05 EUR, torej v celoti ni (več) zavarovana. Iz Priloge seznam ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravnava pod zap. št. 50 50.4 nadalje izhaja, da ločitvena pravica upnika na 677.201 delnicah A. v vrednosti 0,00 EUR preneha, pod zap. št. 50. 2 in 50. 3 pa je navedeno, da preneha tudi ločitvena pravica na dve vozili Citroen, vozilo Volkswagen in Vozilo škoda ter je kot vrednost teh navedeno 0,00 EUR. Nenazadnje pa dejstvo, da upnik ni glasoval v razredu ločitvenih upnikov (prim. 1. točko prvega odstavka 221.n člena ZFPPIPP) pomeni, da je temu tako, ker upnik ločitvene pravice ni več imel. Zgolj ob robu pa višje sodišče še dodaja, da delnice A. na Ljubljanski borzi niti ne kotirajo, iz zgodovinskih podatkov pa izhaja, da s tem instrumentom že v letu 2020 ni bilo poslov.¹

8Za novo zavarovano terjatev se smiselno uporabljajo določbe o navadnih terjatvah, za novo navadno terjatev pa se skladno z dvanajstim odstavkom 221. t člena ZFPPIPP tudi uporabljajo pravila o navadnih terjatvah, vključno z opravo izvršbe skladno s pogoji prisilne poravnave. Ker se je izkazalo, da je upnikova izterjavana terjatev sedaj le še nova navadna, bo sodišče prve stopnje izvršbo moralo utesniti skladno s pogoji prisilne poravnave. Odločitev o (zgolj) nadaljevanju izvršilnega postopka zaradi pravnomočnosti sklepa o potrditvi ponovne prisilne poravnave namreč ni pravilna. Če sodišče sprejeme le odločitev o nadaljevanju postopka, namreč to pomeni, da se lahko izvršba nadaljuje takoj oziroma v nezmanjšanem obsegu (tako VSL Sklep I Ip 376/2019 in VSC Sklep II Ip 1/2018), kar pa za konkreten primer, kot že pojasnjeno, ne pride v poštev.

9Utemeljeni pritožbi je višje sodišče po pojasnjenem ugodilo, sklep pa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje prekinjeni postopek nadaljuje v skladu s pogoji prisilne poravnave, kot so določeni za navadne terjatve.

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče pridržalo za nov sklep (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ https://sienter.si/...