VSL Sklep IV Cp 148/2025

I. Pritožbi predlagatelja zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 20. 9. 2024 se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (III. tč. izreka, kolikor se nanaša na zavrnitev predloga predlagatelja za izdajo začasne odredbe) razveljavi ter se v navedenem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbi predlagatelja zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 25. 11. 2024 se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (I. tč. izreka, kolikor se nanaša na zavrnitev ugovora predlagatelja zoper sklep o začasni odredbi II N 3/2024 z dne 20. 9. 2024 in II. tč. izreka) razveljavi ter se v navedenem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Pritožbi nasprotne udeleženke zoper sklepa sodišča prve stopnje z dne 20. 9. 2024 in z dne 25. 11. 2024 se zavrneta ter se v izpodbijanem delu potrdita sklepa sodišča prve stopnje z dne 20. 9. 2024 (III. tč. izreka, kolikor se nanaša na zavrnitev predloga nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe) in z dne 25. 11. 2024 (I. tč. izreka, kolikor se nanaša na zavrnitev ugovora nasprotne udeleženke zoper sklep o začasni odredbi II N 3/2024 z dne 20. 9. 2024).

IV. Pritožba nasprotne udeleženke zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 22. 10. 2024 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

V. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Odločitve sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je s sklepom II N 3/2024 z dne 20. 9. 2024 sklenilo, da se stiki mladoletnega otroka¹ s predlagateljem in nasprotno udeleženko izvajajo tako, da otrok en teden biva pri predlagatelju in en teden pri nasprotni udeleženki, s predajo otroka med staršema ob sredah ob 15.30 pred CSD, da mora predlagatelj prvič predati otroka nasprotni udeleženki v sredo 25. 9. 2024 ob 15.30 pred CSD (I),² da se v primeru kršitve začasno določenih stikov na podlagi te začasne odredbe kršitelju izreče denarna kazen v višini 500,00 EUR, ki se bo izterjala po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, hkrati pa bo sodišče v primeru kršitve izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo - višjo kazen, za primer, če bo kršitelj ponovno ravnal v nasprotju s I. točko izreka te začasne odredbe, ali določilo novo izvršilno sredstvo (II), da se predlog predlagatelja in predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe zavrneta kot neutemeljena (III), da ta začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka sodnega postopka zaradi varstva koristi otroka (IV), da morebitni ugovor in pritožba zoper ta sklep ne zadržita njegove izvršitve (V).³

2S sklepom II N 3/2024 z dne 22. 10. 2024 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nasprotni udeleženki zaradi kršitve I. točke sklepa sodišča prve stopnje z dne 20. 9. 2024 izreče denarna kazen v znesku 500,00 EUR, ki jo je nasprotna udeleženka dolžna v roku osmih dni plačati na račun sodišča prve stopnje (I), da so v primeru, če nasprotna udeleženka denarne kazni v višini 500,00 EUR v odmerjenem roku in na določen način ne bo plačala, to sodišče izterjalo po uradni dolžnosti (II), da se za primer ponovne kršitve obveznosti iz I. točke izreka sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu II N 4/2024 z dne 20. 9. 2024 nasprotni udeleženki izreče denarna kazen v višini 700,00 EUR (III), da se predlog predlagatelja za izvršitev začasne odredbe z neposredno izročitvijo otroka zavrne (IV).

3Sodišče prve stopnje je s sklepom II N 3/2024 z dne 25. 11. 2024 sklenilo, da se zavrne ugovor predlagatelja z dne 30. 9. 2024 zoper sklep o začasni odredbi II N 3/2024 z dne 20. 9. 2024 in ugovor nasprotne udeleženke z dne 30. 9. 2024 zoper sklep o začasni odredbi N 3/2024 z dne 20. 9. 2024 (I) in da se odločitev o stroških postopka zavarovanja pridrži do končne odločitve o glavni stvari (II).

Povzetek pritožbenih navedb predlagatelja zoper sklep II N 3/2024 z dne 20. 9. 2024

4Predlagatelj v pritožbi navaja, da vlaga zoper III. točko sklepa pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, ker je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe z dne 17. 9. 2024. Sklep je obremenjen z absolutno kršitvijo določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), ker sodišče ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagal, s tem, da je zavrnitev njegovega predloga za začasno odredbo sodišče zreduciralo na argument, da je izdalo drugačno začasno odredbo po uradni dolžnosti. Sodišče ni zaslišalo udeležencev in prič, prav tako ni naredilo poizvedb na PP A. in CSD ter ni pridobilo otrokove medicinske dokumentacije o hospitalizaciji. Sodišče bi moralo pred odločitvijo pridobiti vsaj mnenje CSD. Predlagatelj je zatrjeval, da je nasprotna udeleženka, ki je stara petnajst let, otroka zapustila in prepustila v oskrbo svoji materi, da otrok živi v nebivalni nepremičnini in slabih stanovanjskih razmerah, ker v objektu ni elektrike, ni vodovoda, ni kopalnice, ni ogrevanja, ni poljskega stranišča, da otrok ni ustrezno vzgajan in oskrbovan, da je bil hospitaliziran zaradi akutne dehidracije in metabolne acidoze, da ima številne akutne okužbe, da se zdravi zaradi zajedavcev, da ob stikih predlagatelja z otrokom prihaja do fizičnega nasilja do predlagatelja s strani otrokovega strica, ki se šteje za očeta otroka, da je predlagatelj od CSD dobil informacije, da je otrok pri nasprotni udeleženki očitno zanemarjen in ogrožen, zato je CSD predlagal predlagatelju, da naj otrok biva pri njem.

Povzetek pritožbenih navedb predlagatelja zoper sklep II N 3/2024 z dne 25. 11. 2024

5Predlagatelj vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče bi moralo za popolno ugotovitev dejanskega stanja opraviti narok in na naroku zaslišati udeleženca in priče (strokovne delavke CSD, starše predlagatelja) in opraviti poizvedbe na CSD in na PP A., česar ni storilo. Sodišče je prezrlo, da je otrok ogrožen tako v psihosocialnem kot tudi fizičnem smislu, da je pri nasprotni udeleženki zanemarjen do te mere, da je potrebno takojšnje posredovanje sodišča. Nasprotna udeleženka za otroka ne skrbi, ker ga je zapustila in za otroka skrbi njena mati. Sodišče ni upoštevalo, da mati in brat nasprotne udeleženke živita v neustreznih bivanjskih razmerah, kar izhaja tudi iz poročila CSD z dne 21. 10. 2024. Protispisna je ugotovitev sodišča, da so otrokove bolezni običajne za njegovo starost. Sodišče ni upoštevalo, da je bil otrok v preteklosti zaradi zanemarjanja njegovega zdravljenja življenjsko ogrožen, s tem, da nasprotna udeleženka ni želela, da bi bila hospitalizirana skupaj z otrokom. Sodišče tudi ni pravilno ocenilo zapletov pri izvajanju stikov. Sodišče ni upoštevalo, da nasprotna udeleženka ne živi z otrokom, zato je zmotna odločitev sodišča, da otrok en teden biva pri predlagatelju in en teden pri nasprotni udeleženki.

Povzetek pritožbenih navedb nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 20. 9. 2024⁴ in zoper sklep z dne 25. 11. 2024

6Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20. 9. 2024 nepravilno zavrnilo njen predlog za izdajo začasne odredbe. Predlagatelj je kršil dogovor med udeležencema z dne 30. 8. 2024, ker 14. 9. 2024 do 19.00 otroka ni vrnil nasprotni udeleženki, kot je bilo dogovorjeno med udeležencema na podlagi začasnega dogovora o izvajanju stikov z dne 30. 8. 2024. Otrok je čustveno zelo navezan na nasprotno udeleženko in ostale njene družinske člane, zato se otroku povzroča nenadomestljiva škoda s tem, ko predlagatelj ni vrnil otroka nasprotni udeleženki. Stiki med otrokom in predlagateljem se morajo izvajati na način, kot je bilo dogovorjeno v začasnem dogovoru o izvajanju stikov dne 30. 8. 2024,⁵ s tem, da ima predlagatelj stike le enkrat tedensko in ne trikrat tedensko, kot je določeno v dogovoru. Sodišče je tudi nepravilno zavrnilo predlog nasprotne udeleženke, da se otrok začasno dodeli njej v varstvo in vzgojo ter da se zoper predlagatelja izrečejo ukrepi in se mu otrok odvzame.

7Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zoper I. točko izreka sklepa z dne 25. 11. 2024 v delu, v katerem je sodišče zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep o začasni odredbi II N 23/2024 z dne 20. 9. 2024. Nasprotna udeleženka se je marca 2023 odselila od doma predlagatelja. Otrok je od takrat dalje vseskozi v varstvu nasprotne udeleženke v B. in zatem v C. Predlagatelj je imel z otrokom stike le občasno in to krajši čas, zato se je otrok čustveno zelo navezal na nasprotno udeleženko in družinske člane njene širše družine. Ob predaji otroka predlagatelju otrok močno joka, zato ga mora nasprotna udeleženka pomiriti. Otrok z jokom sporoča predlagatelju, da stike z njim zavrača. Odločitev sodišča, da je otrok en teden pri predlagatelju, je zato škodljiva in ogrožajoča za otroka, stiki otroka s predlagateljem bi morali potekati na način, kot je predlagala nasprotna udeleženka, in sicer enkrat tedensko ob njeni prisotnosti oziroma ob prisotnosti strokovnega delavca CSD, kar bi omogočalo, da bi otrok na ta način počasi sprejel predlagatelja kot svojega očeta. Nasprotna udeleženka predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Povzetek pritožbenih navedb nasprotne udeleženke zoper sklep II N 3/2024 z dne 22. 10. 2024

8Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter zadevo vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Nasprotna udeleženka 16. 10. 2024 otroka ni predala predlagatelju, kot je bilo določeno s sklepom II N 3/2024 z dne 20. 9. 2024, ker je pediatrinja 13. 10. 2024 otroku zaradi vnetih ušes predpisala sedemdnevno terapijo z antibiotikom, nasprotni udeleženki pa naročila, da mora otrok mirovati in počivati. Do tega dejstva sodišče ni zavzelo stališča, in sicer, da bi moral otrok strogo mirovati. Glede ugotovitev sodišča, da nasprotna udeleženka v telefonskem razgovoru z dne 16. 10. 2024 in v svoji vlogi z dne 14. 10. 2024 ni navedla, da je otrok tako bolan, da zaradi tega ne more opraviti stika, nasprotna udeleženka navaja, da je bila prepričana, da je s tem, ko je izjavila, da je otrok hudo bolan, vse povedala. Tako sodišče kot CSD nimata ustreznih znanj o zdravljenju bolezni. Sodišče se tudi neutemeljeno sklicuje na oceno iz mnenja CSD, da otrok ni bil tako bolan, da ne bi bilo mogoče izvesti stika. Zmotna je ugotovitev, da iz listin ne izhaja, da predlagatelj za otroka ne skrbi in da je otrok pri predlagatelju ogrožen. Nasprotna udeleženka je navedla, v kakšnem zdravstvenem stanju je predlagatelj 9. 10. 2024 vrnil otroka nasprotni udeleženki. Iz mnenja CSD z dne 21. 10. 2024 in iz izpovedi predlagatelja izhaja, da je predlagatelj vsak dan vse do popoldneva v službi, kar pomeni, da za otroka ne more ustrezno skrbeti, očitno pa tudi njegova starša v času, ko je predlagatelj v službi, zanj ne skrbita dovolj dobro glede na ugotovljeno zdravstveno stanje otroka z dne 9. 10. 2024.

Odgovora na pritožbi

9Nasprotna udeleženka v odgovorih na pritožbi predlaga njuni zavrnitvi in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

Presoja utemeljenosti pritožb

10Pritožbi predlagatelja sta utemeljeni. Pritožbe nasprotne udeleženke niso utemeljene.

Glede kršitev pravil postopka

11Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1.

12Predlagatelj je v pritožbah določno navedel, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka iz 8. in 14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je vsebinsko tudi obrazložil. Kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so te pritožbene trditve utemeljene. Nasprotna udeleženka teh kršitev ni določno uveljavljala, izpodbijala je (le) dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, s tem, da niso utemeljeni njeni pritožbeni razlogi, da iz izpodbijanih sklepov ne izhajajo razlogi, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje ugotovilo odločilna dejstva, s katerimi je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe in ugovor ter ji izreklo denarno kazen.

Glede pritožbe nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 22. 10. 2024

13Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka 16. 10. 2024 ob 15.30 otroka ni predala predlagatelju, kot je bilo določeno s sklepom o začasni odredbi III N 3/2024 z dne 20. 9. 2024. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je bil otrok 13. 10. 2024 pri zdravniku in da mu je bila predpisana sedemdnevna terapija z antibiotikom, ker je imel vneta ušesa in grlo, s tem, da je prepričljiva argumentacija sodišča prve stopnje, da bolezensko stanje otroka ni bilo take narave, da do stika s predlagateljem ne bi moglo priti oziroma da bi bila izvedba stika za otroka ogrožajoča. Ni moč spregledati, kot to utemeljeno izpostavlja sodišče v izpodbijanem sklepu, da nasprotna udeleženka v telefonskem razgovoru 16. 10. 2024 vpisničarki sodišča in v laični vlogi z dne 14. 10. 2024 ni navajala, da bi bil otrok tako bolan, da se iz tega razloga ne bi mogel izvesti stik. Nasprotna udeleženka je v telefonskem razgovoru zgolj pojasnila, da otroka ne bo izročila predlagatelju, ker predlagatelj ob stikih ne poskrbi primerno za otroka in se otrok "od očeta vrne vedno bolan, saj mu oče ne da zdravil", v vlogi pa je navedla, da "otroka ne da več nazaj", enako pa je izjavila tudi na CSD. Nasprotna udeleženka je trdila, da otroka ni izročila predlagatelju zaradi bolezni otroka, šele z vlogo 17. 10. 2024, ki jo je pripravil njen odvetnik, s tem, da iz mnenja CSD z dne 21. 10. 2024⁶ izhaja, da je tudi CSD nasprotni udeleženki predlagal, da naj otroka izroči predlagatelju, kot je to določeno s sklepom sodišča prve stopnje, in je tudi CSD ocenil, da otrok ni tako bolan, da stika ne bi bilo mogoče izvesti. Da je nasprotna udeleženka neutemeljeno preprečevala stike, kažejo tudi njena nadaljnja ravnanja, ko otroka tudi kasneje ni želela predati predlagatelju, s tem, da je ta svoja ravnanja opravičevala s trditvijo, da v primeru, če bo otroka izročila predlagatelju, predlagatelj otroka nasprotni udeleženki ne bo več vrnil. Ker je nasprotna udeleženka kršila začasno odredbo glede stikov otroka s predlagateljem brez opravičljivega razloga, ji je sodišče prve stopnje utemeljeno izreklo denarno kazen.

Glede pritožb nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 20. 9. 2024 in zoper sklep z dne 25. 11. 2024

14Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20. 9. 2024 utemeljeno zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za začasno odredbo, da se otrok odvzame predlagatelju in da se otrok začasno dodeli njej v varstvo in vzgojo ter da se zmanjša obseg stikov, kot so bili določeni med udeležencema s sporazumom 30. 8. 2024. Predlagatelj je namreč otroka izročil nasprotni udeleženki, spoštoval je tudi sklep o začasni odredbi z dne 20. 9. 2024. Tudi iz poročila CSD z dne 15. 10. 2024 izhaja, da so se tedenski stiki otroka z udeležencema izvajali v skladu z začasno odredbo z dne 20. 9. 2024. Sodišče prve stopnje je tudi utemeljeno zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 20. 9. 2024. Nasprotna udeleženka v pritožbi zatrjuje, da je imel predlagatelj z otrokom stike le občasno in to krajši čas, da se je otrok čustveno zelo navezal na nasprotno udeleženko in njene družinske člane, da ob predajah otrok joka in s tem izraža nasprotovanje stikom s predlagateljem, spregleda pa, da iz mnenja CSD z dne 21. 10. 2024 izhaja, da je skrb za otroka prevzela njena mati in da je za otroka bistveno bolje preskrbljeno v družinskem okolju predlagatelja. Ni moč tudi spregledati zadnjih poročil CSD, iz katerih izhaja, da se ne ve, kje otrok biva, ko je v varstvu pri nasprotni udeleženki. Nenazadnje CSD ni imel nobenih pomislekov v zvezi z začasno odredbo izdano po uradni dolžnosti, po kateri otrok teden dni preživi s predlagateljem in teden dni z nasprotno udeleženko, s tem, da je CSD predlagal, da se otrok dodeli predlagatelju, navedel pa je še, da "ocenjuje večje tveganje, če bi bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo materi."⁷

Glede pritožb predlagatelja zoper sklep z dne 20. 9. 2024 in zoper sklep z dne 25. 11. 2024

15Ustavno sodišče je v zadevi U-I-28/24 pojasnilo, da pravico do poštenega obravnavanja v postopku pred sodišči strankam zagotavlja pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, da po ustaljeni presoji Ustavnega sodišča vsebuje ta ustavna določba več človekovih pravic, med drugim pravico do izjavljanja oziroma do kontradiktornega postopka, ki zagotavlja, da bo stranka ne le objekt, ampak subjekt državnega odločanja, pravico do enakopravnosti strank v dokaznem postopku oziroma do enakosti orožij in pravico do obrazložene sodne odločbe, da zahteva po kontradiktornem postopku kot izrazu pravice do enakega varstva pravic mora biti spoštovana v vseh sodnih postopkih - tudi v postopku izdaje začasne odredbe, da so v postopkih za izdajo začasnih odredb zaradi posebnosti, ki izhajajo iz njihove narave, utemeljena in dopustna nekatera odstopanja od siceršnjih zahtev, ki izhajajo iz 22. člena Ustave, da je Ustavno sodišče v zvezi s procesnimi jamstvi 22. člena Ustave v postopku zavarovanja z začasno odredbo (praviloma prav v družinskih sporih) doslej sprejelo naslednja stališča: da je v postopkih za izdajo začasnih odredb zaradi učinkovitosti izdane začasne odredbe dopustno, da kontradiktornost ni vzpostavljena že pred izdajo odredbe, temveč šele v postopku z ugovorom, da ni nesprejemljivo z vidika 22. člena Ustave, če sodišče v postopku zavarovanja ne izvede vseh predlaganih dokazov, ker je dokazni standard pri odločanju o začasnih odredbah znižan na verjetnost, da sta temu podvržena tako dokazna ocena kot tudi izvajanje dokazov, da dejstvo, da zadostuje že verjetnost, da je zahtevek utemeljen, ne pomeni, da sodišče lahko izda začasno odredbo, ne da bi sploh ugotavljalo, ali so podani razlogi zanjo, in ne da bi to svoje ravnanje tudi ustrezno obrazložilo, da navedeno še toliko bolj velja za začasne odredbe, s katerimi se odloča o družinskih sporih (o varstvu in vzgoji otroka), ki kljub svoji začasni naravi navadno ostajajo v pravni veljavi dalj časa, zaradi česar imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, da je zato toliko bolj pomembno, da se pri njih v večji meri preizkusi, ali so podani razlogi za njihovo izdajo, in da se odločitev sodišča tudi ustrezno obrazloži, da je ta odločitev sodišča namreč kljub svoji začasni naravi takšna, da lahko močno in trajno prizadene ne samo interese pravdnih strank (staršev), temveč tudi interese in koristi otroka, ki po 56. členu Ustave uživa še prav posebno varstvo in skrb države.

16Iz povzetega dela obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-28/24 izhaja dvoje. Prvič - da velja načelna dolžnost sodišča, da tudi v postopku zavarovanja z začasno odredbo izvede predlagane dokaze, česar sodišče prve stopnje ni storilo, s tem, da tudi ni pojasnilo, zakaj dokazov ni izvedlo - in drugič - v odločbi Ustavnega sodišča so predstavljena izhodišča, ki jih bo moralo upoštevati sodišče prve stopnje, ko bo v novem postopku odločalo o utemeljenosti predloga predlagatelja. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov, s katerimi je predlagatelj dokazoval utemeljenost predloga. Pritožba zato utemeljeno graja delovno metodo, ki jo je sodišče uporabilo pri izboru objektov in sredstev dokazovanja ter pri ugotavljanju resničnosti zatrjevanih dejstev v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je sicer zaslišalo udeleženca, vendar pred vložitvijo predloga za začasno odredbo, zato predmet dokazovanja niso bila dejstva, ki so dejanski substrat predloga za izdajo začasne odredbe, s tem, da sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa tudi ni razpolagalo z mnenjem CSD. Kasnejši razvoj dogodkov, ko se ne ve, kje otrok biva v tednu, ko je pri nasprotni udeleženki, zgolj dodatno potrjuje dolžnost sodišča prve stopnje, da v luči navedb predlagatelja ugotovi, ali je otrok ogrožen in v ta namen izvede (zgolj tiste) dokaze, na podlagi katerih bo mogoče sprejeti odločitev s stopnjo verjetnosti.

17Posledično je preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen ugovor predlagatelja zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 20. 9. 2024. Kot že pojasnjeno, bo šele na podlagi izvedenega dokaznega postopka mogoče oceniti, ali je začasna odredba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti, ustrezen ukrep za varstvo koristi otroka, ali je zaradi ogroženosti otroka treba sprejeti druge ukrepe. Slabše bivalne razmere same po sebi niso razlog, da bi se sledilo predlogu predlagatelja, ni pa moč spregledati, da je CSD v mnenju z dne 21. 10. 2024 pojasnil, da bi bili "lahko bivalni pogoji pri nasprotni udeleženki ogrožujoči za otroka v zimskem času", s tem, da iz kasnejših mnenj/poročil CSD⁸ izhaja, da se ne ve, kjer otrok biva, ko je pri nasprotni udeleženki. Glede stikov bo treba upoštevati mnenje CSD, da za otroka skrbita starša udeležencev, da niso zaznali ogroženosti otroka s strani nasprotne udeleženke in njene družine, da je od odselitve nasprotne udeleženke z otrokom od predlagatelja otrok živel v okolju družine nasprotne udeleženke in da iz mnenja CSD izhaja, da sta/bosta večino skrbi za otroka prevzeli materi udeležencev. V novem postopku bo zato treba od CSD zahtevati, da poda mnenje, v katerem se bo strokovno določno opredelil glede ogroženosti otroka, saj so si določene ocene iz mnenj CSD glede ogroženosti otroka v medsebojnem nasprotju.

Odločitev pritožbenega sodišča

18Pritožbeni razlogi nasprotne udeleženke niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbe nasprotne udeleženke zavrnilo in potrdilo sklepe sodišča prve stopnje (v delu), ki so bili predmet pritožbenega izpodbijanja.

19Pritožbi predlagatelja sta utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo in sklepa v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Glede stroškov pritožbenega postopka

20Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločitev (šesti odstavek 163. člena ZPP).

¹ Rojen ... 2023.
² Sklep o začasni odredbi je sodišče prve stopnje izdalo po uradni dolžnosti.
³ V pravnem pouku sklepa je prišlo do očitne pisne napake, s tem, ko je bilo navedeno, da je zoper II. tč. izreka (namesto pravilno zoper III. tč. izreka) dopustna pritožba, zoper preostali del pa ugovor. Pritožbeno sodišče je zato ugovor nasprotne udeleženke, s katerim vsebinsko izpodbija III. tč. izreka sklepa z dne 20. 9. 2024, štelo kot pritožbo.
⁴ Glej 3. opombo.
⁵ Podrobneje glede vsebine tega dogovora glej l. št. 24.
⁶ L. št. 106-110.
⁷ L. št. 109.
⁸ Glej poročilo CSD z dne 15. 1. 2025 (l. št. 224-225) ter poročili CSD z dne 27. 11. 2024 (l. št. 165-166) z dne 19. 12. 2024 (l. št. 212).