VSL Sklep V Cpg 25/2025

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške, mora pa dolžnikoma v roku 15 dni povrniti 308,52 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za plačilo dalje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se dolžnikoma v gospodarskem prometu prepovedalo brez soglasja upnika uporabljati primerek upnikovega avtorskega dela ali njegove tržne podobe ali njene predelave za „Liziko noč čarovnic“ in 4 primerke „Kartonastega stojala za lizike“ (točka I.1. izreka), in jima prepovedalo na območju Evropske unije (EU) v gospodarskem prometu uporabljati registrirane modele Skupnosti št. 008737373-0003, 002190355-0004, 008737373-0001, 002168955-0010, 002168955-0003 in 001213110-0010, brez soglasja upnika, zlasti izdelovati, ponujati, dajati na trg, uvažati ali izvažati izdelke (točka I.2. izreka), ter naložilo v 15 dneh odpoklic in izključitev iz prometa vse čokoladne lizike in stojala za lizike, ki ustrezajo videzu prej navedene Lizike noč čarovnic ali Kartonastega stojala za lizike (točka I.3. izreka), pod pretnjo denarne kazni v višini 10.000,00 EUR (točka I.4. izreka), z veljavnostjo začasne odredbe 30 dni po pravnomočnosti sodbe (točka I.5. izreka), opravičbo začasne odredbe v roku 30 dni z začetkom sodnega postopka (točka I.6. izreka) in povračilo upnikovih stroškov postopka zavarovanja (točka I.7. izreka). Upniku je naložilo povračilo dolžnikovih stroškov postopka zavarovanja v višini 123,19 EUR (II. točka izreka).

2Upnik v pritožbi izpodbija sklep v celoti, iz razlogov zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka.

3Dolžnika v odgovoru predlagata zavrnitev pritožbe, s stroškovno posledico.

4Pritožba ni utemeljena.

Dejansko stanje in presoja sodišča prve stopnje

5Upnik je proizvajalec sezonskih čokoladnih figuric, lizik in reliefnih figur iz Belgije, med drugim deluje tudi pod blagovno znamko BELFINE. Čokoladne izdelke v Sloveniji proizvaja tudi prvi dolžnik, pod blagovnimi znamkami TETA FRIDA, FRIDA in drugih, drugi dolžnik pa jih v svojih poslovalnicah prodaja. Dolžnikove čokoladne lizike z videzom samoroga, Božička, opice, zajčka, piščančka in snežaka po upnikovih navedbah kršijo njegove registrirane modele Skupnosti. Lizike za noč čarovnic, ki jih ravno tako proizvaja prvi dolžnik, drugi dolžnik pa prodaja v svojih poslovalnicah, ter kartonasta stojala za lizike po upnikovih trditvah očitno posnemajo z avtorsko pravico upnika zaščiteno podobo Lizike noč čarovnic in njegovo tržno podobo na kartonastih stojalih za lizike. Vse navedeno skupaj pa po navedbah upnika predstavlja tudi dejanje nelojalne konkurence (suženjsko posnemanje).

6Upnikovi modeli in primerjava z dolžnikovi izdelki so predstavljeni tako:

7Lizike za noč čarovnic in kartonasta stojala za lizike, na katerih upnik zatrjuje avtorsko pravico, so v primerjavi s kršečimi izdelki dolžnika predstavljeni tako:

8Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da upnik razen slikovne primerjave ni podal konkretnih navedb glede enakosti ali podobnosti med njegovimi registriranimi modeli in kršečimi izdelki. Iz slikovne primerjave, ki sta jo podali obe stranki, pa sodišče prve stopnje ni moglo s stopnjo verjetnosti ugotoviti, da čokoladne lizike, ki jih proizvaja prvi dolžnik, pri seznanjenem uporabniku ustvarijo enak celotni vtis kot ga ustvarijo čokoladne lizike, ki jih izdeluje upnik na podlagi registriranih modelov Skupnosti.

9Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da upnik ni s stopnjo verjetnosti izkazal, da je podoba Lizika za noč čarovnic njegovo avtorsko delo, niti verjetnosti, da ima avtorsko pravico na tržni podobi lizike za noč čarovnic (kartonasto stojalo za lizike). Gre za klasične podobe, ki so v takšni ali drugačni podobi neštetokrat videne (stilizirana podoba buče). Embalaža in način pakiranja so po ugotovitvi sodišča prve stopnje določena z industrijskimi standardi in funkcijo embalaže, kar velja tudi za število lizik na posameznem stojalu in težo posamezne lizike.

10Ker upnik po presoji sodišča prve stopnje ni s stopnje verjetnosti izkazal, da bi čokoladne lizike v obliki samoroga, Božička, opice, zajčka, piščančka in snežaka kršile upnikove modele Skupnosti, saj ustvarjajo drugačen celotni vtis, tudi ni s stopnjo verjetnosti izkazano suženjsko posnemanje niti ustvarjanje zmede med kupci glede izvora oziroma kakovosti izdelkov. Upnikove čokoladne lizike za noč čarovnic v obliki buče, ki se jih v času noči čarovnic na trgu pojavlja več različnih, po presoji sodišča prve stopnje ne morejo učinkovati razlikovalno in povprečen potrošnik iz oblike čokoladnih lizik (z bučo) ne sklepa na izvor teh lizik in njihovo kvaliteto. Embalaža dolžnikovih izdelkov je opremljena z njegovimi registriranimi blagovnimi znamkami, s čimer je omogočeno razlikovanje blaga prvega dolžnika od blaga upnika. Tako upnik tudi glede dejanj nelojalne konkurence po presoji sodišča prve stopnje ni izkazal verjetnosti obstoja svoje terjatve.

Presoja pritožbenega sodišča

11Pravna podlaga za izdajo začasne odredbe v zvezi s kršitvijo modelov je 123. člen Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1), v zvezi s kršitvijo avtorske pravice 170. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), v zvezi z dejanji nelojalne konkurence pa splošna določba 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) o zavarovanju nedenarne terjatve. Vsem navedenim pravnim podlagam je skupno, da mora upnik izkazati za verjetno, da njegova terjatev obstoji (kar v zvezi z zatrjevano kršitvijo modela in avtorske pravice pomeni izkaz verjetnosti, da je upnik imetnik pravice in da je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena). Poleg tega mora upnik s stopnjo verjetnosti izkazati tudi eno od naslednjih predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. S slednjim se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo, ker je s stopnjo verjetnosti ugotovilo, da že verjetnost obstoja terjatve ni podana.

Verjetnost kršitve upnikovih modelov Skupnosti

12Za modele Skupnosti se uporabljajo določbe Uredbe št. 6/2002 o modelih Skupnosti (v nadaljevanju: Uredba 6/2002). Z modelom Skupnosti se zavaruje videz izdelka (prvi odstavek 4. člena Uredbe 6/2002). Obseg varstva modela Skupnosti je določen v 10. členu Uredbe 6/2002: 1. ta zajema vsak videz izdelka, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi drugačnega celotnega vtisa, in 2. pri ocenjevanju obsega varstva se upošteva stopnja svobode oblikovalca pri razvoju videza izdelka. Upnikove pravice iz modelov Skupnosti temeljijo na prvem odstavku 19. člena Uredbe 6/2002, po katerem registrirani model Skupnosti imetniku podeljuje izključno pravico do njegove uporabe in do tega, da vsaki tretji osebi, ki nima njegovega soglasja, prepreči uporabo njegovega modela (in vsakega modela, ki na seznanjenega uporabnika ne ustvari drugačnega celotnega vtisa).

13Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je večja verjetnost, da čokoladne lizike, ki jih proizvaja prvi dolžnik, pri seznanjenem uporabniku ustvarijo drugačen celotni vtis kot ga varujejo upnikovi modeli Skupnosti, upoštevajoč, da je stopnja svobode oblikovalca pri razvoju izdelka majhna. Obratno zatrjuje pritožnik, da je celotni vtis na seznanjenega uporabnika enak, majhne razlike pa glede na veliko svobodo oblikovalca ne zadoščajo za ustvarjanje drugačnega splošnega vtisa.

14Ker je model po definiciji videz izdelka in se presoja vtis, ki ga ustvari ta videz, ni utemeljen očitek sodišča prve stopnje, da upnik razen slikovne primerjave ni podal konkretnih navedb glede enakosti ali podobnosti med njegovimi registriranimi modeli in kršečimi izdelki. Slika lahko pove več kot tisoč besed. Vendar pa to napačno izhodišče ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj je sodišče prve stopnje opravilo presojo verjetnosti individualnega značaja domnevno kršečih izdelkov. To presojo je po usmeritvah Sodišča Evropske unije (SEU) v zadevi T-654/22 treba opraviti v štiri stopenjskem preizkusu:

1) določitev sektorja, v katerega spadajo proizvodi;

2) določitev seznanjenega uporabnika teh izdelkov glede na njihov namen ter – v zvezi s tem seznanjenim uporabnikom – stopnja poznavanja prejšnjih modelov ter stopnja pozornosti na podobnosti in razlike pri primerjavi modelov;

3) ugotavljanje svobode oblikovalca pri razvoju videza izdelka;

4) neposredna primerjava izdelkov in kot rezultat te primerjave celotni vtis, ki ga na seznanjenega uporabnika naredijo primerjani izdelki.

Relevantni sektor

15Relevantni sektor so v konkretnem primeru čokoladne lizike. Upnikovi modeli so sicer (večinoma) registrirani v razredu 01.01 Locarnskega aranžmaja o ustanovitvi mednarodne klasifikacije za industrijske vzorce in modele z dne 8. oktobra 1968 s spremembami (v nadaljevanju: Locarnska klasifikacija) kot čokoladne figure. Pri presoji sektorja, v katerem se posamezni model upošteva, je treba sicer upoštevati klasifikacijo iz registracije, vendar pa se lahko upošteva tudi model (izdelek) sam, če ta pojasnjuje njegovo naravo, namen ali funkcijo. V konkretnem primeru sta 2 upnikova modela čokoladni liziki (opica in snežak), enako so čokoladne lizike vsi kršeči izdelki. Zanje sicer posebna podkategorija v Locarnski klasifikaciji ne obstaja, vendar se upošteva tudi njihov namen (čokoladne figurice na palčki z namenom uporabe kot lizike). Pritožbeno sodišče zato pritrjuje pritožbi, da je v konkretnem primeru relevanten sektor čokoladnih lizik. Vsekakor relevantni sektor niso čokoladne lizike v obliki samoroga, Božička, opice, zajčka, piščančka in snežaka, ampak čokoladne lizike na splošno.¹

Seznanjeni uporabnik

16Uredba št. 6/2002 ne opredeljuje pojma seznanjenega uporabnika. Kriteriji za njegovo opredelitev so se oblikovali v sodni praksi SEU². Gre za uporabnika, ki uporablja zadevne izdelke, ne da bi bil oblikovalec ali tehnični strokovnjak, vendar pozna različne modele, ki obstajajo v zadevnem sektorju, ima nekaj znanja o elementih, ki jih modeli prikazujejo, in ima zaradi zanimanja za zadevne izdelke relativno visoko stopnjo pozornosti pri njihovi uporabi. Pojem seznanjenega uporabnika je torej mogoče razumeti kot vmesni pojem med pojmom povprečnega potrošnika (ki se uporablja na področju znamk) od katerega se ne zahteva posebno znanje in ki praviloma ne primerja neposredno nasprotujočih si znamk, in pojmom izvedenca, torej strokovnjaka s poglobljeno tehnično usposobljenostjo. Seznanjeni uporabnik ni le povprečno pozoren, temveč je posebno pazljiv v zvezi z zadevnimi izdelki bodisi zaradi osebnih izkušenj bodisi zaradi obsežnega poznavanja zadevnega področja.

17Seznanjeni uporabnik je v konkretnem primeru uporabnik čokoladnih lizik, ki pozna čokoladne lizike, ki so na voljo na trgu in je posebej pozoren na njihov videz in njegove posebnosti. To ni povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren ter ki videz izdelka običajno zaznava kot celoto in ne preverja njegovih posameznih podrobnosti (res pa je, da tudi ni izvedenec ali specialist, ki bi bil sposoben podrobnega opažanja zelo majhnih razlik, ki bi lahko obstajale med nasprotujočima si modelom in kršečim izdelkom). Gre torej za potrošnika, ki pogosto kupuje čokoladne lizike, se zanje posebej zanima, pozna njihove različne oblike in barve ter je pozoren na razlike med njimi.

18Na presojo verjetnosti kršitev upnikovih modelov Skupnosti v konkretnem primeru nedvomno vpliva okoliščina, da so predmet spora modeli čokoladnih lizik z videzom samoroga, Božička, opice, zajčka, piščančka in snežaka, torej splošno znanih (tradicionalnih) likov. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno izpostavilo, da gre za videz likov, ki so si nujno podobni, kar navsezadnje potrjujejo prejšnji, neveljavni modeli upnika. To dejstvo pa po presoji pritožbenega sodišča vpliva na pozornost seznanjenega uporabnika. Seznanjeni uporabnik se namreč osredotoča na individualne značilnosti posameznega primerjanega modela. Te pa so samo tiste, ki upnikovim modelom dajejo individualni značaj (sicer upnikovi modeli sploh ne bi bili veljavni, kar sta v postopku pred sodiščem dolžnika tudi ugovarjala).

19Ker so sporne čokoladne lizike v obliki splošno znanih likov (samoroga, Božička, opice, zajčka, piščančka in snežaka), ki so sicer velikokrat videni, je seznanjeni uporabnik posebej pozoren na detajle, ki jih v tem primeru ni mogoče šteti za nepomembne podrobnosti. Na elemente, ki so običajni posameznim likom, seznanjeni uporabnik ne bo pozoren.

20Glede na navedeno ima seznanjeni uporabnik v konkretnem primeru visoko stopnjo pozornosti do podrobnosti in razlik v videzih izdelka.³

Stopnja oblikovalske svobode

21Upnikova pritožba v tem delu temelji na trditvah, da je stopnja svobode oblikovalca pri oblikovanju takih izdelkov (čokoladne lizike) visoka, zato majhne razlike ne zadoščajo za ustvarjanje drugačnega vtisa. S tem v zvezi se upnik v pritožbi sklicuje na tri odločbe Urada EU za intelektualno lastnino (EUIPO), in sicer št. ICD 105 980 z dne 5. 5. 2020, Tago proti Dr Gerard (čokoladne napolitanke), R 2500/2023-3 z dne 9. 9. 2024, Ikoona proti T. G. (sladoledni korneti) in ICD 126098 z dne 25. 10. 2024, M. J. Proti Eyada Global System Group (obarvani sadni gumiji).

22Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je oblikovalska svoboda oblikovalcev čokoladnih lizik velika, kar nenazadnje potrjujeta tudi odločbi pritožbenega odbora EUIPO št. R 2320/2014-3 z dne 20. 6. 2016 (točka 61) in R 423/2015 3 z dne 11. 5. 2016 (točka 28), na kateri se sklicujeta dolžnika. Oblikovalska svoboda je omejena le s tehničnimi omejitvami ali drugimi pravnimi zahtevami, ki se uporabljajo za proizvod.⁴ Tehnične omejitve in zahteve transporta čokoladnih lizik v konkretnem primeru po presoji pritožbenega sodišča niso takšne, da bi bistveno omejevale oblikovalsko svobodo. Ta je omejena le z nujnostjo ohranitve stabilnosti na palčki in ohranitvijo oblike lizike med prevozom (da se ne zlomijo). Ob upoštevanju teh omejitev je oblikovalska svoboda visoka.

23Sodišče prve stopnje je tako zmotno štelo, da je stopnja svobode oblikovalca pri razvoju izdelka majhna. Kot pravilno navaja pritožnik, je namreč treba upoštevati stopnjo svobode oblikovalca v sektorju (čokoladne lizike) in ne pri čokoladnih lizikah v videzu samoroga, Božička, opice, zajčka, piščančka in snežaka. Ni pa to vplivalo na pravilnost siceršnje presoje celotnega vtisa, saj je navedena okoliščina (upodobitev splošno znanih tradicionalnih likov) upoštevna v okviru stopnje pozornosti usposobljenega uporabnika.

Primerjava celotnega vtisa

24Individualno naravo registriranega modela Skupnosti na eni strani in kršečih izdelkov na drugi strani je treba presojati glede na celotni vtis, ki ga modeli oziroma izdelki naredijo na seznanjenega uporabnika. Ta presoja opredeljuje tako individualno naravo (6. člen Uredbe 6/2002) kot obseg varstva iz modelov Skupnosti (10. člen Uredbe 6/2002). Upnik se v pritožbenih navedbah, da manjše razlike ne zadoščajo za ustvarjanje drugačnega celotnega vtisa, neutemeljeno sklicuje zgolj na visoko stopnjo oblikovalske svobode. Stopnja oblikovalske svobode pri presoji individualne narave modela oziroma kršečega izdelka namreč ni samostojen, kaj šele edini dejavnik, ki določa razliko, ampak okrepi ali – nasprotno – ublaži ugotovitev o celotnem vtisu (sodba SEU T-209/18 z dne 6. 6. 2019, Porsche, točki 47 - 48 in tam navedena sodna praksa).

25V skladu z ustaljeno sodno prakso SEU je individualna narava videza izdelka posledica drugačnega celotnega vtisa pri seznanjenemu uporabniku glede na vse prej obstoječe videze izdelkov, tako da se ne upoštevajo razlike, ki – čeprav presegajo zgolj nepomembne podrobnosti – niso dovolj izstopajoče, da bi vplivale na ta celotni vtis, temveč razlike, ki so dovolj izstopajoče, da ustvarijo različne celotne vtise (sodba SEU T-758/22 z dne 8. 5. 2024, Puma SE, točki 54. in 55. ter tam navedena sodna praksa).

26Varstvo modelov Skupnosti ni le preprečevanje ponaredkov, preizkus drugačnega celotnega vtisa je širši. Po drugi strani pa sta dejstvo, da je seznanjeni uporabnik še posebej pozoren, in dejstvo, da se modeli praviloma primerjajo neposredno (drug ob drugem), namenjena zoževanju obsega varstva modelov. Seznanjeni uporabnik je namreč pozoren na podrobnosti in razlike.

27Splošen motiv Božička (in ostalih tradicionalnih likov) ne izpolnjuje pogojev novosti in individualne narave. Nad podobami Božička in ostalih tradicionalnih likov nihče nima in ne more imeti monopola. Pri teh oblikah so zato pomembni detajli, registrirani modeli takšnih podob pa zato pomenijo ožji obseg varstva.⁵ Obseg varstva modela je odvisen od obsega, v katerem ima model individualen značaj. Nimajo vsi veljavni modeli enakega varstva, temveč bo zelo inovativen model upravičen do širšega varstva, medtem ko bo imel model, ki naredi le majhen korak naprej, če bo veljaven, le ozek obseg varstva.⁶

28Čeprav je stopnja svobode oblikovalca čokoladnih lizik velika je seznanjeni uporabnik, z vidika katerega se presoja celotni vtis, zelo pozoren na podrobnosti in razlik v videzih izdelkov. Če temu ne bi bilo tako, upnikovi modeli ne bi izpolnjevali pogoja individualne narave (6. člen Uredbe 6/2002) in ne bi bili veljavni. Uporabljeni tradicionalni liki so si nujno podobni, kar potrjujejo tudi prejšnji, sedaj ne več veljavni upnikovi modeli Božička, zajčka in piščančka. Primerjava med upnikovimi prejšnjimi neveljavnimi modeli in njegovimi sedaj veljavnimi modeli Božička, zajčka in piščančka je predstavljena tako:

29Domnevo veljavnosti registriranih modelov Skupnosti določa prvi odstavek 85. člena Uredbe 6/2002, skladno s katerim sodišče v postopku po tožbi zaradi kršitve registriranega modela Skupnosti obravnava model Skupnosti kot veljaven; veljavnost pa se lahko izpodbija z nasprotno tožbo na ugotovitev ničnosti. Vendar pa velja za postopke zavarovanja z začasno odredbo posebna določba drugega odstavka 90. člena Uredbe 6/2002, po kateri v postopku v zvezi z začasnimi ukrepi zadošča ugovor. V postopkih zavarovanja z začasno odredbo je tako mogoče domnevo veljavnosti registriranega modela Skupnosti izpodbijati zgolj z ugovorom, pri čemer kakršnakoli odločitev sodišča v tem postopku (zavarovanja) ne vpliva na status registriranega modela Skupnosti pri EUIPO.⁷

30Upnik se v postopku pred sodiščem prve stopnje in v pritožbenem postopku ni opredelil do dolžnikovega ugovora glede (ne)veljavnosti njegovih modelov Skupnosti. Enako tudi ne sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, vendar je preizkus kršitve, ki ga je opravilo sodišče prve stopnje, samo druga stran preizkusa veljavnosti modelov.⁸ Sodišče prve stopnje je pri presoji verjetnosti drugačnega celotnega vtisa dolžnikovih čokoladnih lizik upoštevalo manjše razlike. Skladno s tem pa je tudi verjetno, da so upnikovi modeli toliko različni, da imajo individualno naravo, zato je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz predpostavke njihove veljavnosti.

31Dolžnikove čokoladne lizike imajo nedvomno veliko skupnih vizualnih značilnosti z upnikovimi modeli Skupnosti in so jim v tem smislu podobne. Ker pa je seznanjeni uporabnik zelo pozoren na (individualne) razlike, razlike med upnikovi modeli Skupnosti in kršečimi izdelki po oceni pritožbenega sodišča v tej fazi postopka zadoščajo za verjetnost, da imajo kršeči izdelki ločen celotni vtis, ki ga seznanjeni uporabnik z visoko stopnjo pozornosti ne bo spregledal. Skupne značilnosti, lastne vsem podobam splošno znanih (tradicionalnih) likov namreč seznanjeni uporabnik zanemari.⁹ Gre za podobno situacijo kot v zadevi SEU T-84/11, Radiatori, skladno s katero ugotovitev, da svoboda oblikovalca ni bila omejena s tehničnimi ali zakonskimi omejitvami, namreč nikakor ni odgovor na vprašanje, ali je dejansko obstajala „nasičenost stanja tehnike“ zaradi obstoja drugih modelov z istimi splošnimi značilnostmi kot zadevni modeli, ki bi bila taka, da bi bil zaradi nje seznanjeni uporabnik bolj pozoren na razlike v notranjih razmerjih med temi različnimi modeli (točka 81). V konkretnem primeru pa nujna podobnost tradicionalnih likov snežaka, Božička, zajčka, piščančka, opice in samoroga, ki so splošno znani, povzroči, da je seznanjeni uporabnik bolj pozoren na razlike. Te razlike so vidne na sprednji strani izdelka in dovolj poudarjene, da v tej fazi postopka ni verjetno, da seznanjeni uporabnik pri zaznavi ne bi razlikoval med upnikovim modelom in kršečim izdelkom.¹⁰ Ker je za seznanjenega uporabnika izgled navedenih proizvodov zelo pomemben, teh razlik, tudi če se predpostavi, da so majhne, ne bo štel za zanemarljive.¹¹

32Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je s stopnjo verjetnosti izkazano, da čokoladna lizika snežaka prvega dolžnika zlasti glede na razlike v barvi (dolžnikov snežak poleg svetle in temne barve čokolade uporablja tudi kontrastno rdečo barvo), pokrivalih, drugačnih razmerjih (nos, šal) in poziciji glave, na seznanjenega uporabnika ustvari drugačen celotni vtis od upnikovega registriranega modela snežaka št. 001213110-0010. Pritožbene navedbe o enakem videzu snežaka, ki se smeji, nosi šal, pokrivalo, ima gumbe, korenje za nos in v roki drži metlo, tega ne spremenijo, saj upnik navaja tipične elemente vseh snežakov, ne le upnikovega modela snežaka.

33Pritožba tudi ne omaje ugotovitve sodišča prve stopnje, da dolžnikova čokoladna lizika Božička na seznanjenega uporabnika bolj verjetno ustvarja drugačen celotni vtis od upnikovega registriranega modela št. 002190355-0004, zlasti glede na drugačno barvo oblačila (rdeče in ne rjavo) ter vseh obraznih potez (usta, nos, oči, obrvi). Pomen podobnosti, na katere opozarja upnik v pritožbi, je po presoji pritožbenega sodišča zmanjšan zaradi obstoja splošnih značilnosti uporabljenih tradicionalnih likov.¹² S pritožbenimi navedbami o enakem generalnem videzu Božička, ki maha oziroma pozdravlja ter nosi rdečo kapo s cofom in rjave škornje, pritožnik ne more uspeti, saj je to običajen videz Božička.

34Čokoladni zajčki so si nujno podobni, seznanjeni uporabnik jih pozna. Pri medsebojni primerjavi dolžnikove čokoladne lizike zajček in upnikovega modela Skupnosti št. 002168955-0010 pritožba ne upošteva, da je z vidika seznanjenega uporabnika bolj verjetno, da ta ne bo spregledal drugačne oblike (ušesa, glava in vidni podplati zadnjih nog) in drugačnega dodatka (pirh in ne srček) dolžnikovega izdelka. Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na enako barvo (rjava), saj je to barva čokolade, medtem ko je dodatek različen (pri dolžnikovem zajčku pirh in pri upnikovem zajčku srček) in drugačne barve. Ni verjetno, da bi rahel nasmešek obeh zajčkov in pogled, ki škili, pretehtal njune drugačne celotne pozicije, zato se tudi na omenjena elementa pritožnik neutemeljeno sklicuje v pritožbi.

35Podobno velja za čokoladno liziko piščančka v primerjavi z upnikovim modelom Skupnosti št. 002168955-0003. Seznanjeni uporabnik verjetno ne bo spregledal, da je dolžnikova čokoladna lizika piščančka bolj živahna, predvsem zaradi uporabe žive oranžne barve v več elementih (ne samo kljun, ampak tudi noge, ki jih upnikov model ne vsebuje) in izstopajočih kril. Podoba piščančka v lupini ni izvirna upnikova podoba, kot se neutemeljeno zavzema upnik v pritožbi, ampak gre za običajno podobo tega lika, pri čemer je za verjetno izkazano, da tako upnikov model kot dolžnikova lizika to upodobita na dovolj različen način.

36Ravno tako je po oceni pritožbenega sodišča izkazana verjetnost, da dolžnikova čokoladna lizika opice na seznanjenega uporabnika ne ustvari enakega celotnega vtisa kot upnikov model Skupnosti št. 008737373-0001, zlasti zaradi drugačne oblike obeh podob (upnikov model je cela sedeča opica, dolžnikova lizika je le glava opice) in izstopajočega dodatka banane pri dolžnikovi liziki. Pritožnikovo sklicevanje na enakost zaradi rjave barve ni razlog, ki bi pretehtal verjetnost nasprotnega, saj so opice tudi sicer rjave barve. Enako velja za pritožbeno naštevanje, da imata oba lika dvignjene obrvi, nasmešek in štrleča ušesa.

37Čokoladni liziki samoroga sta si nedvomno precej podobni, predvsem obe upodabljata glavo samoroga in poudarjata grivo roza barve. Vendar upnik ni s stopnjo verjetnosti izkazal, da sta to individualni značilnosti njegovega modela samoroga. Ker upnikov model Skupnosti št. 008737373-0003 uporablja dodatno modro barvo grive (večbarvnost samoroga) in izstopajoče oči, pa ni izkazana verjetnost, da bi upnikova in dolžnikova čokoladna lizika samoroga na seznanjenega uporabnika naredili enak celotni vtis.

38Upoštevajoč navedene okoliščine pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da v tej fazi postopka zavarovanja upnik ni uspel s stopnjo verjetnosti izkazati, da dolžnikovi izdelki z vidika seznanjenega uporabnika naredijo enak celotni vtis kot upnikovi registrirani modeli Skupnosti. Bolj je namreč verjetno, da bo seznanjeni uporabnik z visoko stopnjo pozornosti navedene razlike opazil.¹³ Tak uporabnik se šteje za posebej pazljivega, zato ga ne vodijo oblike likov, ki so relativno običajne, temveč bolj posebnosti, ki so dane vsaki posamezni obliki.¹⁴ Uredba 6/2002 v 10. členu ne zahteva, da bi se moral celotni vtis primerjanega izdelka z modelom »jasno razlikovati«, kot je sicer navedeno v 14. točki uvodnih določb, saj je bila zahteva po »jasni« razliki v zakonodajnem postopku sprejemanja te uredbe opuščena.¹⁵ Sodišče prve stopnje je za potrebe postopka zavarovanja pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotna materialnopravna presoja o majhni stopnji oblikovalske svobode pa ni vplivala na sicer pravilen materialnopravni zaključek, da kršitev upnikovih modelov Skupnosti zaenkrat ni s stopnjo verjetnosti izkazana.

Verjetnost kršitve avtorske pravice

39Upnik v pritožbi vztraja, da je čokoladna lizika s podobo fantoma (duhca) z glavo buče avtorsko delo, saj gre za edinstven način združitve simbola buče in fantoma, kar ni le imitacija obstoječih oblik, temveč tudi reinterpretacija in nova vizualna zgodba. Upnikov fantom z glavo buče je bil ustvarjen že leta 2017, oblikovalec je bil ustvarjalen in gre po mnenju upnika za avtorsko delo, kljub temu, da so podobne upodobitve v obliki fantoma z glavo buče že prisotne na trgu.

40Za varstvo avtorske pravice je treba trditi in verjetno izkazati, da je avtorska pravica kršena (2. točka prvega odstavka 170. člena ZASP).

41Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da gre za klasične podobe, ki so v takšni ali drugačni obliki neštetokrat videne (stilizirana podoba buče in duhca), in izrecno pritrjuje, da so podobni izdelki že prisotni na trgu. Četudi bi bila upnikova čokoladna lizika duhca z glavo buče njegovo avtorsko delo, kot zatrjuje v pritožbi, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da kršitev te avtorske pravice ni verjetno izkazana. Glede na predloženi izpis podobnih oblik duhca z glavo buče (priloga B 36), je verjetno, da sta tako upnik kot prvi dolžnik črpala navdih za obliko svojih lizik za noč čarovnic iz iste splošne podobe duhca z glavo buče. Liziki nista identični. Podobnost med njima, ki je posledica uporabe splošne podobe duhca z glavo buče (duhec z belo majico, ki maha z rokami, in buča, ki je okrogla, oranžne barve in izrezana za noč čarovnic), pa ne predstavlja predelave in ne prevzema tujega dela. Upoštevajoč navedene elemente duhca z glavo buče, ki so v splošni rabi, upnik po presoji pritožbenega sodišča v tej fazi postopka ni s stopnjo verjetnosti izkazal, da bi dolžnikova podoba lizike za noč čarovnic prevzela individualne poteze iz upnikove podobe duhca za noč čarovnic (buča je npr. bolj okrogla in drugače izrezana, majica ima drugačna razmerja).

42Glede na to je po presoji pritožbenega sodišča zaenkrat več razlogov za to, da dolžnika nista kršila upnikove avtorske pravice na liziki za noč čarovnic kot razlogov, ki bi temu pritrjevali. Presoja sodišča prve stopnje, da tudi na tej podlagi verjetnost obstoja upnikove terjatve ni s stopnjo verjetnosti izkazana, je kljub drugačni uporabi materialnega prava pravilna.

Verjetnost nelojalne konkurence

43Dejanja nelojalne konkurence so prepovedana (prvi odstavek 134. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence - ZPomK-2). Generalno klavzulo nelojalne konkurence vsebuje drugi odstavek 134. člena ZPomK-2, in sicer je nelojalna konkurenca dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali se utegne povzročiti škoda drugim podjetjem. Da bi bilo podano dejanje nelojalne konkurence, mora torej iti za (1) dejanje, ki ga stori podjetje, (2) pri nastopanju na trgu, (3) v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, (4) s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škodo drugim podjetjem. Ti pogoji morajo biti izpolnjeni tudi pri primeroma naštetih dejanjih nelojalne konkurence po tretjem odstavku 134. člena ZPomK-2, med katere se po drugi alineji šteje tudi prodaja blaga z označbami ali podatki, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo glede izvora, načina proizvodnje, količine, kakovosti ali drugih lastnosti blaga.

44Pritožnica zgolj s ponavljanjem, da je oblika njenih čokoladnih lizik glavni razlikovalni dejavnik na trgu in navedb o vzorcu suženjskega posnemanja in nepoštenega izkoriščanja (free-riding) ne more uspeti, če hkrati konkretno ne izpodbija razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo zaključek o neizkazani verjetnosti dejanj nelojalne konkurence.

45Sodišče prve stopnje je jasno in obrazloženo pojasnilo, da upnik ni izkazal, da bi povprečen potrošnik iz oblike čokoladnih lizik sklepal na njihov izvor ali kvaliteto, razlikovanje blaga upnika od blaga prvega dolžnika pa je omogočeno z blagovnimi znamkami. Pritožbeno sodišče se z navedenimi razlogi strinja. Potrjuje jih tudi sodba SEU v zadevi C-98/11 P z dne 24. 5. 2012, Lindt (figura čokoladnega zajčka), iz katere izhaja, da si osnovnih oblik, ki se običajno uporabljajo za čokoladne figurice, ustrezna javnost ne bo zapomnila kot kazalnike komercialnega izvora (točka 16). Sodna praksa višjega sodišča pa se je tudi že izrekla, da v primeru, ko so izdelki dolžnika označeni s povsem različno blagovno znamko (katere potencialni kupci ne morejo povezati ali zamenjati), ni podana verjetnost, da bi bil povprečni potrošnik lahko zmeden glede izvora blaga ene ali druge stranke, ki je označeno z različnima znamkama.¹⁶ Tako je tudi v konkretnem primeru. Izdelki upnika in prvega dolžnika so jasno označeni z različnimi blagovnimi znamkami, tako na embalaži lizik kot na kartonastih stojalih za lizike. Upnik ni zatrjeval, da znamki ne bi bili različni ali da bi ju potencialni kupci povezovali ali zamenjevali. Prav znamka pa ima v prvi vrsti funkcijo, da označi izvor blaga. Glede na to za odločitev ni pomembno, ali se v času noči čarovnic pojavlja več čokoladnih lizik s temi podobami in ali se oblike čokoladnih lizik ves čas spreminjajo, s čimer je sodišče prve stopnje dodatno utemeljilo svoje stališče in upnik s pritožbeno grajo v tem delu ne more uspeti.

46Pritožbeno sodišče nadalje pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje glede neizkazane verjetnosti suženjskega posnemanja in nepoštenega izkoriščanja upnikovih naložb, ki bi ob izpolnjenih elementih generalne klavzule iz drugega odstavka 134. člena ZPomK-2 lahko predstavljala dejanje nelojalne konkurence. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da upnik ni s potrebno stopnjo verjetnosti izkazal kršitve njegovih modelov Skupnosti, pritožbeno sodišče pa je obrazložilo, da upnik tudi ni s stopnjo verjetnosti izkazal kršitve avtorske pravice na podobi lizike za noč čarovnic. Pritožnik se v pritožbi zgolj pavšalno sklicuje na kopijo upnikovih sezonskih ponudb in splošne estetike. Slednjega ne izkaže, sezonske ponudbe (npr. za noč čarovnic, za božič, za veliko noč) pa so povsem običajne.

47V zvezi s sklicevanjem na kopijo embalaže pritožba zgolj navrže „izdelane po meri za upnika“, ni pa upnik konkretizirano ugovarjal ugotovitvam sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je oblika kartonastih stojal za lizike in njihova dimenzija standardizirana ter jo uporablja več različnih proizvajalcev (npr. A. in B.), ne samo upnik in prvi dolžnik. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da navedeno velja tudi za število lizik na posameznem stojalu (24), saj to izhaja iz predloženih fotografij (prilogi B 31 in B 32). Zato ne drži pritožbena navedba, da noben drug proizvajalec nima takšnega števila na celotnem trgu. Podobno je pavšalna navedba v pritožbi o identični barvni shemi na embalaži. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da so barve, ki se uporabljajo na posameznem stojalu različne in odvisne od vrste lizik, ki se prodajajo in letnih časov, v katerih se prodajajo. Pravilno je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi dejstvo, da je embalaža, ki jo uporablja prvi dolžnik, opremljena z njegovimi registriranimi blagovnimi znamkami. Posledično ni izkazana verjetnost, da bi potrošniki dobili vtis, da gre za upnikove ali z upnikom povezane izdelke.¹⁷ Sploh, ker je dolžnikova znamka v Sloveniji prepoznavna in ugledna, česar upnik ni prerekal, kot tudi ne (večkrat nagrajene) kakovosti dolžnikovih izdelkov.

48Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu res ni opredelilo glede navedb in dokazov upnika, da je prvi dolžnik 58-krat obiskal spletno stran www.chocdecor.be v obdobju od 22. 12. 2022 do 5. 8. 2024 in 73-krat spletno stran www.belfine.com v obdobju od 22. 3. 2024 do 27. 11. 2024. Vendar obiski prvega dolžnika na upnikovi spletni strani sami po sebi ne potrjujejo obstoja verjetnosti suženjskega posnemanja in s tem nelojalne konkurence. Ni pa navedeno, kaj naj bi dolžnik vpogledal na upnikovih spletnih straneh. Upnik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje tudi na dejstvo, da je prvi dolžnik kontaktiral neposredne stranke pritožnika (na Finskem in Švedskem) s ponudbami za prodajo, saj je to zgolj pokazatelj dejanske konkurence, ki ni prepovedana. Da bi dolžnik kakorkoli pridobil upnikovo „bazo strank“, pa upnik ni izkazal. S tem v zvezi s upnik v pritožbi sklicuje na komunikacijo z distributerji iz Finske in Švedske, ki pa ne izkazuje, da bi prvi dolžnik kakorkoli pridobil ali uporabil upnikovo „bazo strank“.

49Sodišče prve stopnje je tako pravilno ocenilo, da upnik v tej fazi postopka (zavarovanja) ni uspel s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi bila ravnanja (prvega) dolžnika dejanja nelojalne konkurence.

Sklepno

50Po (ustavno)sodni praksi in teoriji je treba pogoje za izdajo začasnih odredb, ki so le začasno pravno varstvo, razlagati restriktivno. To še toliko bolj velja za regulacijske začasne odredbe, kakršna je predlagana. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da zaenkrat ni s stopnjo verjetnosti izkazana predpostavka obstoja upnikove terjatve, kar zadošča za zaključek, da ni pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

51.Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. in prvega odstavka 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje pritožbene stroške, mora pa dolžnikoma povrniti njune pritožbene stroške. Na podlagi Zastopniške tarife o pravnih storitvah (Uradni list RS št. 57/24) in Tarife o pravnih storitvah (Uradni list RS št. 69/20) je pritožbeno sodišče skladno z Odvetniško tarifo dolžnikoma priznalo 300 točk za odgovor na pritožbo, 10 % povečanje za zastopanje dveh strank, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV, kar upoštevajoč vrednost točke 0,60 EUR znaša 246,39 EUR, ter 62,13 EUR stroškov prevoda. Upnik mora pritožbene stroške v višini 308,52 EUR povrniti dolžnikoma v paricijskem roku 15. dni (313. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za plačilo dalje.

¹ Prim. sodbo SEU T-209/18 z dne 6. junija 2019, Porsche, točke 32 do 36.
² V nadaljevanju povzeto po sodbi SEU C-281/10 P z dne 20. oktobra 2011, PepsiCo.
³ Prim. sodbo SEU T-192/2018 z dne 6. 6. 2019 (Volkswagen Caddy), točka 33.
⁴ Primerjaj sodbo SEU T-68/11 z dne 6. 6. 2013 (ročne ure), točka 69.
⁵ Prim. David Musker, Design Infringement Cases, Designs Special Module, Magister Lvcentinvs EUIPO, Alicante, 2020.
⁶ David Stone, European Union Design Law: A Practitioners' Guide, Oxford University Press, 2016, točka 23.45
⁷ David Stone, European Union Design Law: A Practitioners' Guide, Oxford University Press, 2016, točka 19.12.
⁸ Ibidem, točki 12.04 in 19.34.
⁹ Prim. Guidelines for Examination in the Office, Examination of design invalidity applications, 31. 3. 2024, str. 150: „Second, when appraising the overall impression conveyed by two designs, the informed user will only give minor importance to features that are totally banal and common to the type of product in question and will concentrate on features that are arbitrary or different from the norm (SEU T 9/07, Metal rappers).“
¹⁰ Ne gre npr. le za sestavne dele, ki pri seznanjenem uporabniku ne vzbujajo pozornosti, kot v zadevi SEU št. T-153/08 (komunikacijska naprava).
¹¹ Primerjaj sodbo SEU T-68/11 z dne 8. 11. 2012, ure, točka 62.
¹² Podobno angleško vrhovno sodišče v zadevi Apple v Samsung, čeprav iz drugega razloga: pomen podobnosti (skorajšnje identičnosti) sprednjih površin tabličnih računalnikov je zmanjšan zaradi obstoja podobnih sprednjih stranic v oblikovalskem korpusu (v: David Stone, European Union Design Law: A Practitioners' Guide, Oxford University Press, 2016, točka 23.102).
¹³ Prim. sodbo SEU T-192/2018 z dne 6. 6. 2019 (Volkswagen Caddy), točka 43.
¹⁴ Primerjaj tudi odločbi EUIPO R 2320/2014-3 z dne 20. 6. 2012 in R 423/2015-3 z dne 11. 5. 2016, na kateri se sklicujeta dolžnika v odgovoru na pritožbo.
¹⁵ David Stone, European Union Design Law: A Practitioners' Guide, Oxford University Press, 2016, točka 12.193.
¹⁶ Prim. sklep VSL V Cpg 518/2021 z dne 7. 10. 2021.
¹⁷ Prim. Martin Senftleben, Protection against unfair competition in the European Union: from divergent national approaches to harmonized rules on search result rankings, influencers and greenwashing, Journal of Intellectual Property Law & Practice, 2024, str. 157.