UPRS Sodba IV U 96/2024-18

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Delovnega sodišča v Celju št. Bpp 84/2024 z dne 4. 7. 2024 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

1Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ BPP) je z izpodbijano odločbo prosilki (prizadeti stranki v tem upravnem sporu) dodelil brezplačno pravno pomoč od 15. 6. 2024 dalje za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi s pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) zoper sklep Ustavnega sodišča RS, št. Up-1767/23-5 z dne 4. 4. 2024, v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII DoR 139/2023 z dne 10. 10. 2023, sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 749/2022 z dne 11. 5. 2023 in sodbo Delovnega sodišča v Celju, opr. št. Pd 199/2020 z dne 22. 9. 2022 (I. točka izreka). Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je določila odvetnico A. A. (II. točka izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijanega akta izhaja, da je prosilka 14. 6. 2024 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi s pritožbo na ESČP zoper sklep Ustavnega sodišča RS, št. Up-1767/23-5 z dne 4. 4. 2024, v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII DoR 139/2023 z dne 10. 10. 2023, sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 749/2022 z dne 11. 5. 2023 in sodbo Delovnega sodišča v Celju, opr. št. Pd 199/2020 z dne 22. 9. 2022. Prosilka je državljanka Republike Slovenije (v nadaljevanju RS), zato je lahko v skladu z 10. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) upravičena do brezplačne pravne pomoči. Glede materialnega položaja je organ BPP na podlagi prošnje prosilke in podatkov uradnih evidenc poleg prosilke, upošteval še njenega moža in ugotovil, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana prosilke v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahteve ne dosega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Premoženje prosilke in njenega moža pa prav tako ni presegalo zakonsko določenega zneska. Organ BPP je tako ugotovil, da prosilka izpolnjuje materialni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

3Glede presoje 24. člena ZBPP in pojasnilu dosedanjega postopka vlaganja pravnih sredstev prosilke, organ BPP ugotavlja, da iz podatkov spisa izhaja, da naj bi prosilka pred domačimi sodišči izčrpala vsa razpoložljiva pravna sredstva in zatrjuje kršitev pravice, ki je zavarovana z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP), sklep najvišjega državnega sodišča (Ustavno sodišče RS) pa je bil izdan 4. 4. 2023 in se tako štiri mesečni rok za vložitev pritožbe še ni iztekel. Organ BPP je tako ugotovil, da možnost uspeha prosilke s pritožbo na ESČP ni povsem izključena, zadeva pa je pomembna tudi za njen osebni in socialno-ekonomski položaj, zato je izpolnjen tudi vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 24. členu. Prosilka tako izpolnjuje tako materialni kot tudi vsebinski pogoj in je upravičena do brezplačne pravne pomoči v obsegu, kot je razvidno iz izreka odločbe.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

4Tožbo zoper navedeno odločbo je vložilo Državno odvetništvo RS kot tožeča stranka. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zahtevek prosilke zavrne kot neutemeljen, podrejeno vrne v ponovni postopek. V tožbi navaja, da odločitev ni pravilna in ne zasleduje namena brezplačne pravne pomoči, prav tako ni zadoščeno standardu obrazloženosti.

5Tožeča stranka trdi, da je odločitev glede presoje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP nemogoče preizkusiti, saj ne vsebuje pravno odločilnih dejstev, na podlagi katerih je mogoč uvid v razloge, ki so pristojni organ vodili pri odločanju in presoji, da prosilka izpolnjuje (tudi) t.i. objektivni kriterij. Torej materialne presoje o tem, da zadeva ni očitno nerazumljiva in ima prosilka vsaj verjetno izglede za uspeh z vložitvijo pritožbe na ESČP.

6Prosilka naj bi na Ustavno sodišče RS vložila pritožbo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki pa njene pritožbe ni sprejelo v obravnavo. Tožeči stranki ni znano kakšno kršitev človekovih pravic naj bi prosilka zatrjevala v pritožbi, saj je prošnji BPP niti ni predložila. Prosilka v dopolnitvi prošnje BPP sicer neutemeljeno zatrjuje kršitev 6., 13. in 14. člena EKČP, s čimer pa v bistvu graja in opisuje svoje nestrinjanje z materialnopravnimi zaključki sodišča, zato ni mogoče govoriti kar o kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tožeča stranka tako zaključi, da prosilka nima verjetnih izgledov za uspeh s pritožbo na ESČP, saj niti ne konkretizira katera človekova pravica ali temeljna svoboščina ji je bila z uporabo materialnega prava s sodbo prve in druge stopnje oziroma s sklepom Vrhovnega sodišča RS kršena. Glede na navedeno bi organ BPP moral zaključiti, da pogoji iz 24. člena ZBPP niso podani, saj prosilka nima verjetnih izgledov za uspeh in njeno prošnjo zavrniti.

7Tožena stranka je v odgovoru na tožbo prerekala tožbene navedbe tožeče stranke in predlagala zavrnitev tožbe. Navedla je, da je na podlagi prejetega laičnega pojasnila prosilke organ BPP opravil objektivni (vsebinski) preizkus prošnje za brezplačno pravno pomoč in zaključil, da je prosilka izkazala, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek. Prosilka naj bi konkretno navedla in opisala človekove pravice iz EKČP, ki so ji bile po njenem zatrjevanju v postopku sojenja pred domačimi sodišči kršene. S tem pa je izkazala prepričljive razloge za vložitev pritožbe na ESČP. Organ BPP se sklicuje na sodno prakso, po kateri se mora določila 24. člena ZBPP razlagati restriktivno, pri tem prošnje za brezplačne pravne pomoči ni mogoče zavrniti le, če je očitno, da nima verjetnih izgledov za uspeh. Pri tem gre v sodni praksi predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka. Tožena stranka še navaja, da naj bi prosilka pred domačimi sodišči izčrpala vsa razpoložljiva sredstva in v postopku zatrjevala kršitev pravice, ki je zavarovana z EKČP, pri tem pa štirimesečni rok od izdaje sklepa najvišjega državnega sodišča še ni potekel, formalne ovire za vložitev pritožbe na ESČP po navedbah tožene stranke naj ne bi bile podane. Tožena stranka je zato utemeljeno ugotovila, da ima prosilka verjetno možnosti za uspeh.

8Sodišče je tožbo in odgovor na tožbo v izjavo posredovalo tudi prosilki oz. upravičenki do brezplačne pravne pomoči, ki je v tem upravnem sporu prizadeta stranka, a na tožbo ni odgovorila.

Glede izvedbe glavne obravnave

9Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave. Vse stranke so sodišču namreč posredovale podpisano pisno soglasje, da sodišče o sporu odloči na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave na podlagi 5. alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je na podlagi navedenega v zadevi odločilo na podlagi listin v upravnem in sodnem spisu ter o zadevi odločilo prednostno (tretji odstavek 279.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Odločanje sodišča

10Tožba je utemeljena.

11V predmetni zadevi je sporna ugoditev prošnji prosilke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi s pritožbo na ESČP zoper sklep Ustavnega sodišča RS, št. Up-1767/23-5 z dne 4. 4. 2024, v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII DoR 139/2023 z dne 10. 10. 2023, sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 749/2022 z dne 11. 5. 2023 in sodbo Delovnega sodišča v Celju, opr. št. Pd 199/2020 z dne 22. 9. 2022. Tožeča stranka odločitvi nasprotuje, saj meni, da nima razlogov o odločilnih dejstvih in se je ne da preizkusiti, hkrati ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči (saj prosilka v svoji prošnji ni navedla pravno upoštevnih razlogov), zaradi česar bi bilo potrebno prošnjo v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP zavrniti kot neutemeljeno.

12Primarno se sodišče opredeljuje do tožbenega očitka o nerazumnosti zadeve. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč pri tem finančni in tako imenovani objektivni pogoj iz prej navedenega 24. člena ZBPP. Kot izhaja iz citiranega določila, se prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrne, če je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva.¹ Vendar pa je doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu v določeni meri nalaga tudi vsebinski preizkus zadeve. Zavrnitev prošnje torej lahko temelji na vsebinski (kvalitativni) oceni razlogov, ki jih želi prosilec za brezplačno pravno pomoč uveljaviti v sodnem postopku, v zvezi s katerim prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

13Pritožba na ESČP se lahko vloži, če je posameznik osebno in neposredno prizadet zaradi kršitve ali jamstva določenega v EKČP in njenih protokolih, kršitev pa je izvršena s strani države pogodbenice (tako 34. člen EKČP). 35. člen EKČP pa nadalje določa kriterije sprejemljivosti, pri čemer ni dovolj, da posameznik izkoristi vsa pravna sredstva. Skladno s 3. točko prvega odstavka 35. člena EKČP lahko sodišče razglasi za nesprejemljivo vsako zadevo, predloženo v skladu 34. členom, za katero meni, da ni v skladu z določili Konvencije ali njenih protokolov, da je očitno neutemeljena ali pa da pomeni zlorabo pravice. Če pogoji niso izpolnjeni, sodišče vloženo pritožbo zavrže. Prejem prosilkine vloge na ESČP še ne pomeni, da njena vloga izpolnjuje merila dopustnosti vložene pritožbe (35. člen EKČP in protokoli - merila dopustnosti). Za vložitev pritožbe ni dovolj, da se izkoristijo vsa pravna sredstva, temveč je pritožba na ESČP dovoljena samo zaradi kršitve EKČP s protokoli, ne pa tudi pritožba zoper akt države, ki se posamezniku zdi nepošten. Nestrinjanje prosilke s predpisom ali aktom ne izpolnjuje primarnega kriterija neposredne in osebne prizadetosti dobrin.

14Iz prošnje za brezplačno pravno pomoč, ki jo je vložila prosilka izhaja, da so ji zaradi nedelovanja države kršene človekove pravice, konkretno 6. člen EKČP (pravica do poštenega sojenja), 13. člen EKČP (pravica do učinkovitega pravnega sredstva) in 14. člen (prepoved diskriminacije).² Po presoji sodišča so pričakovanja prosilke, da bo ESČP odpravilo zanjo sporni akt oziroma, da bo državi naložilo sprejetje akta, nerealna ter da izčrpanje pravnih sredstev ni dovolj za vložitev pritožbe na ESČP.

15Nadalje se sodišče opredeljuje do očitka o bistveni kršitvi določb postopka. Po drugem odstavku 34. člena ZBPP pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, če ta zakon ne določa drugače, postopa po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Po 214. členu ZUP obrazložitev odločbe obsega: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

16Obrazložitev odločbe, s katero je brezplačna pravna pomoč dodeljena, ni namenjena le prosilcu, saj je treba pri tem upoštevati tudi javni interes, kajti sredstva, potrebna za izvajanje ZBPP, se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije (44. člen ZBPP), zato za ta sredstva veljajo proračunska načela učinkovitosti in gospodarnosti. V varovanju javnega interesa državno odvetništvo lahko sproži postopek presoje odločbe, s katero je brezplačna pravna pomoč dodeljena, zato mora biti odločba tako obrazložena, da je tak preizkus možen.

17Po presoji sodišča tožeča stranka utemeljeno očita, da izpodbijana odločba ni obrazložena tako, da bi bili vidni vsi razlogi, zaradi katerih je organ BPP sprejel odločitev. V izpodbijani odločbi je glede izpolnjenosti pogojev iz 24. člena ZBPP namreč le navedeno, da je prosilka pred domačimi sodišči izčrpala vsa razpoložljiva pravna sredstva in zatrjuje kršitev pravice, ki je zavarovana z EKČP, sklep najvišjega državnega sodišča (Ustavno sodišče RS) pa je bil izdan 4. 4. 2024 in tako štiri mesečni rok za vložitev pritožbe še ni iztekel. Na osnovi teh razlogov je sodišče ugotovilo, da možnost uspeha prosilke s pritožbo na ESČP ni povsem izključena. Po presoji sodišča je utemeljen tožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka, saj se je ne da preizkusiti (6. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

18V ponovnem postopku bo moral organ BPP ponovno presoditi objektivni pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP ali je zadeva očitno nerazumljiva in ima prosilka verjetne izglede za uspeh in v odločbi navesti ugotovljeno dejansko stanje ter razloge za sprejeto odločitev. V primeru, ko prosilec prosi za dodelitev BPP za postopek pred mednarodnim sodiščem mora organ za BPP ugotoviti ali je izpolnjen tudi primarni kriterij neposredne osebne prizadetosti dobrin, kot varovanih z EKČP. Pri odločanju pa bo moral organ upoštevati pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

19Zaradi nadaljnje obravnave zadeve, sodišče glede očitkov tožeče stranke, da prosilka v svoji prošnji brezplačne pravne pomoči in njeni dopolnitvi ni konkretno navedla in izkazala zatrjevanih kršitev po EKČP, pojasnjuje, da prosilec za brezplačno pravno pomoč ni pravni strokovnjak in prav za to prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči - za dodelitev pravnega strokovnjaka, ki bo to napravil. ZBPP torej od prosilca ne zahteva, da določno oblikuje predmet in vsebino vloge oziroma postopka, za katerega želi brezplačno pravno pomoč. Glede na to ni mogoče kar takoj šteti, da je zadeva, za katero je vložena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči nerazumna, če v prošnji za brezplačno pravno pomoč ni opredeljeno pravno vprašanje oz. niso konkretno navedeni razlogi za vložitev pravnega sredstva. Upoštevati je treba, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje ustavne pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevaje socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživetje te pravice ne bi mogla uresničevati. Zato je potrebno določbe ZBPP glede verjetnosti za uspeh razlagati upoštevaje načelo sorazmernosti in na način, da ne pride do nedopustnega posega v pravice do pravnega sredstva, torej je potreben restriktiven pristop.

20Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 vrnilo zadevo organu v ponovni postopek.

21Povračila stroškov nobena stranka ni zahtevala, zato sodišče o tem ni odločalo.

¹ Tako tudi sodba I U 1046/2016 z dne 30. 8. 2016.
² Tako tudi sodba I U 1046/2016 z dne 30. 8. 2016, sodba II U 163/2023-7 z dne 14. 7. 2023.