UPRS Sodba IV U 48/2021-16

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Potek upravnega postopka

1Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno, da mora inšpekcijski zavezanec (v tem upravnem sporu tožnik) takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo stanovanjskega objekta na parc. št. 5708/19 in 5693, obe k.o. ..., ki jo izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem št. 351-118/2018-18 z dne 22. 10. 2018, ki ga je izdala Upravna enota Piran (1. točka izreka); da ustavitev gradnje velja, dokler si inšpekcijski zavezanec ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja (2. točka izreka); da mora inšpekcijski zavezanec za spremembo gradbenega dovoljenja iz prve točke izreka odločbe zaprositi v šestih mesecih po vročitvi te odločbe (3. točka izreka); da so za nedovoljen objekt iz 1. točke izreka te odločbe prepovedana naslednja dejanja: - izvedba komunalnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, - vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, - uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti, - promet z njimi ali zemljišči, na katerih so, - overitve pogodb, sklepanje pravnih poslov, sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov (4. točka izreka); da se stanovanjski objekt na parc. št. 5708/19 in 5693, obe k.o. ..., po vročitvi te odločbe označi s tablo (5. točka izreka); da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka izreka) ter da stroškov postopka ni bilo (7. točka izreka).

2S sklepom o popravi pomote številka 06122-1545/2020-16 z dne 27. 10. 2020 je bila v prvi točki izpodbijane odločbe beseda stanovanjskega nadomeščena z besedama stanovanjsko kmetijskega.

3Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je gradbena inšpektorica 5. 8. 2020 na Upravni enoti Piran opravila pregled spisa št. 351-118/2018 v zadevi gradbeno dovoljenje za odstranitev obstoječega in gradnjo novega objekta na parc. št. 569/1, 5693 in 5708/19, k.o. ..., ki je bilo izdano investitorju za gradnjo stanovanjsko kmetijskega objekta tlorisnih dimenzij 8,8 m x 13,20 m; klet je v celoti podkletena in ne sega nad zemeljsko površino, razen vhoda, širine 3,3 m. Gradbena inšpektorica je 18. 8. 2020 opravila inšpekcijski pregled gradbišča stanovanjske hiše z zunanjo ureditvijo na parc. št. 5708/19 in 5693, obe k.o. ..., kjer je ugotovila, da je izveden stanovanjsko-kmetijski objekt. Gradbena inšpektorica je opravila primerjavo izvedenega stanja z dovoljenim gradbenim dovoljenjem in projekti, na podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano. Neskladja so bila vrisana na tloris nadstropja in tloris pritličja projekta arhitekture, ki ga je izdelal projektant A., d.o.o. septembra 2018 in na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Ugotovljeno je bilo, da je bil ob SZ fasado prizidan prizidek tlorisnih dimenzij 4,45 m x 4,7 m, etažnosti P + T (pritličje + terasa). V prizidku je letna kuhinja in je funkcionalno povezan z osnovnim objektom. Na streho prizidka je dostop iz galerije v mansardi objekta, v pritličju se pa iz letne kuhinje skozi vrata vstopi v kuhinjo v objektu. V nadaljevanju prizidka je ob SZ in JZ fasado pritrjen (vijačen v obodne stene) kovinski nadstrešek tlorisa "L" oblike, maksimalnih tlorisnih dimenzij 6 m x 8,9 m, višine 2,65 m. Nadstrešek je konstrukcijsko in funkcionalno povezan s stanovanjsko-kmetijskim objektom. Ob SV fasadi objekta je izveden pločnik dolžine 14,3 m in širine 1,2 m. V pritličju, na SV fasadi, je izvedeno dodatno okno širine 0,7 m, višine 1,45 m, s parapetom 0,93 m, ki ga v projektu PGD ni. Na severnem delu objekta je med pritličjem in mansardo, na delu, kjer bi moral biti zračni prostor do neizkoriščenega podstrešja, izvedena AB plošča galerije maksimalnih tlorisnih dimenzij 5,25 m x 3,95 m. S tem je uporabna površina povečana za 16,30 m2. Iz galerije je skozi dodatna vrata širine 96 cm in višine 2,24 m omogočen dostop na teraso prizidka ob SZ fasadi. V mansardi sta na SV fasadi izvedena tri dodatna okna širine 0,77 m in višine 1,66 m. Na JZ fasadi pa sta okni v mansardi večji od dovoljenih, in sicer sta širine 1,66 m in višine 1,67 m. Gradbena inšpektorica je tako ugotovila, da se na parc. št. 5708/19 in 5693, obe k.o. ..., izvaja neskladna gradnja.

4Investitorju je bilo vročeno vabilo za izjavo št. 06122-1545/2020 z dne 21. 9. 2020 o dejstvih, ugotovljenih v inšpekcijskem postopku. Investitor je po pooblaščenem odvetniku B. B. podal odgovor.

5Gradbena inšpektorica je v zvezi z navedbami zavezanca pojasnila, da Gradbeni zakon¹ (v nadaljevanju GZ) prizidavo definira kot gradnjo, pri kateri se gabarit obstoječega objekta poveča v horizontalni in vertikalni smeri. Pri gradnji nadstreškov na obstoječ del objekta ne gre za samostojno stavbo, saj gre za konstrukcijsko ali vsaj funkcionalno povezan del objekta. Pri tem gre za prizidavo osnovnega objekta ter se ne klasificira in razvršča samostojno. V skladu z GZ je za prizidavo treba pridobiti gradbeno dovoljenje in uporabno dovoljenje. Obravnavani prizidek ob SZ fasadi in nadstrešek ob SZ in JZ fasadi sta nedvomno funkcionalno povezana s stanovanjskim objektom, saj ga vsebinsko dopolnjujeta. Nadstrešek pa je tudi konstrukcijsko povezan z objektom, saj poleg tega, da je vijačen v obodne stene objekta, tudi stoji nad kletjo. Ni ga mogoče definirati kot senčilo, ker nadstrešek ni senčilo, ampak objekt oz. del objekta. Tudi pergola ni senčilo. Poleg navedenega Uredba o razvrščanju objektov² v prvem odstavku 8. člena določa, da se med enostavne objekte lahko uvršča objekt, ki ima samo eno etažo. Obravnavni prizidek, ki je izveden ob SV fasadi objekta, pa ima na strehi teraso in tako gre za dvoetažni objekt. Glede ugotovljenih neskladij, ki bi jih po navedbah pooblaščenca lahko šteli med manjša dopustna odstopanja, se gradbena inšpektorica sklicuje na 4. alinejo prvega odstavka 66. člena GZ, da obravnavane spremembe ne morejo šteti za manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja, saj sprememba videza objekta (sprememba odprtin na fasadi) vpliva na mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju ZVKD) Slovenije, ki je izdal mnenje na projekt. Izvedba nove galerije pa pomeni spremembo etažnosti objekta, povečanje bruto tlorisne površine objekta in posledično vpliva na izračun komunalnega prispevka, kar pa vpliva na mnenje Občine Piran, ki je tudi mnenjedajalec v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja. Gradbena inšpektorica je ugotovila, da navedbe pooblaščenca ne vplivajo na odločitev v zadevi. Gradbena inšpektorica je po izvedenem ugotovitvenem postopku ugotovila, da ugotovljena odstopanja od pravnomočnega gradbenega dovoljenja št. 351-118/2018-18 z dne 22. 10. 2018 presegajo odstopanja, ki so kot dopustna navedena v 66. členu GZ in da predstavlja gradnja stanovanjskega objekta neskladen objekt, saj ima inšpekcijski zavezanec za gradnjo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje št. 351-118/2018-18 z dne 22. 10. 2018, vendar je objekt zgrajen v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, tako da ga je gradbeno-tehnično mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem in pri tem ne gre za dopustna odstopanja v skladu s 66. členom tega zakona. Zato je v zvezi z njim izrekla inšpekcijske ukrepe na podlagi 83. člena GZ.

6Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki jo je organ druge stopnje kot neutemeljeno zavrnil. V obrazložitvi je navedeno, da iz predložene spisne dokumentacije (zlasti zapisnik gradbene inšpektorice z dne 18. 8. 2020, ki je bil napravljen o inšpekcijskem pregledu v zadevi neskladne gradnje na parc. št. 5708/19, 5693 in 5698, vse k.o. ...) izhaja, da je na parc. št. 5708/19 in 5693, k.o. ..., izveden stanovanjsko kmetijski objekt, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje št. 351-118/2018-18 z dne 22. 10. 2018, ki dovoljuje gradnjo stanovanjsko kmetijskega objekta tlorisnih dimenzij 8,8 m x 13,20 m. Klet je v celoti podkletena in ne sega nad zemeljsko površino, razen vhoda, širine 3,3 m (navedeno je še podrobneje razvidno iz grafičnih prikazov projektne dokumentacije izdelovalca A., d.o.o. iz Ljubljane, z datumom september 2018 in je sestavni del gradbenega dovoljenja ter sestavni del zapisnika organa prve stopnje z dne 5. 8. 2020). Na ogledu na kraju samem je bilo ugotovljeno, da je bil ob SZ fasado prizidan prizidek tlorisnih dimenzij 4,45 m x 4,7 m, etažnosti P+T. V prizidku je letna kuhinja in je funkcionalno povezana z osnovnim objektom. Na streho prizidka je dostop iz galerije v mansardi objekta, v pritličju se iz letne kuhinje skozi vrata vstopi v kuhinjo v objektu. V nadaljevanju prizidka je ob SZ in JZ fasado pritrjen (vijačen v obodne stene) kovinski nadstrešek tlorisa "L" oblike, maksimalnih tlorisnih dimenzij 6 m x 8,9 m, višine 2,65 m. Nadstrešek je konstrukcijsko in funkcionalno povezan s stanovanjsko kmetijskim objektom. Dalje je navedeno, da je ob SV fasadi objekta izveden pločnik dolžine 14,3 m in širine 1,2 m. V pritličju na SV fasadi je izvedeno dodatno okno širine 0,7 m, višine 1,45 m, s parapetom 0,93 m, ki ga v projektu PGD ni. Na severnem delu objekta je med pritličjem in mansardo, na delu, kjer bi moral biti zračni prostor neizkoriščenega podstrešja, izvedena AB plošča galerije maksimalnih tlorisnih dimenzije 5,25 m x 3,95 m. S tem je uporabna površina povečana za 16,30 m2. Iz galerije je skozi dodatna vrata širine 96 cm in višine 2,24 m omogočen dostop na teraso prizidka ob SZ fasadi. V mansardi so na SV fasadi izvedena tri dodatna okna širine 0,77 m in višine 1,66 m. Na JZ fasadi pa sta okni v mansardi večji od dovoljenih in sicer širine 1,66 m in višine 1,67 m.

7Pritožbeni organ se strinja, da je opredelitev gradbene inšpektorice, da gre za neskladno zgrajen objekt, pravilna in so posledično pravilni tudi izrečeni ukrepi. Neutemeljene so pritožbene navedbe o tem, da se gabariti objekta niso povečali, saj iz zapisnika organa prve stopnje z dne 18. 8. 2020 izhaja nasprotno. Tako je jasno, da je nad kletno etažo ob SZ delu fasade prizidan prizidek, etažnosti P + T, poleg tega pa se ob SZ in JZ fasadi vpenja še nadstrešek, ki stoji nad kletjo in je konstrukcijsko povezan z objektom tako, da je vijačen v obodne stene objekta. Po prepričanju organa druge stopnje so v zadostni meri obrazložene navedbe gradbene inšpektorice o tem, da prizidava (letna kuhinja) in nadstrešek vsebinsko dopolnjujeta stanovanjski objekt oziroma sta z njim funkcionalno povezana. Tako je bilo ugotovljeno, da je na streho prizidka dostop iz galerije v mansardi objekta, v pritličju pa se iz letne kuhinje skozi vrata vstopi v kuhinjo v objektu. Prav tako je nadstrešek funkcionalno in konstrukcijsko povezan s stanovanjsko-kmetijskim objektom.

8Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne morejo vplivati navedbe, da je letna kuhinja naslonjena na fasado hiše, ker je tako zahteval pristojni ZVKD, da naj bi šlo za pomožen in popolnoma samostojen objekt. Obravnavani prizidek ima na strehi teraso in je kot tak dvoetažen objekt. Po prvem odstavku 8. člena Uredbe o razvrščanju objektov pa se med enostavne objekte uvršča objekt, ki ima samo eno etažo. Pritožbene navedbe o tem, da je investitor streho letne kuhinje pokril s korci in da povezave z galerijo ni več, pa predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati. Skladno z določbo tretjega odstavka 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi.

Navedbe strank v upravnem sporu

9Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o pravnem sporu (ZUS-1), saj meni, da je prišlo do zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, do zmotne uporabe materialnega prava in do bistvenih kršitev postopka ter kršitve 22. ter 25. člena Ustave Republike Slovenije. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

10V tožbi navaja, da se zaradi senčila ne dejansko ne formalno niso povečali horizontalni in vertikalni gabariti predmetnega stanovanjsko-kmetijskega objekta. Kot izhaja iz priložene risbe tlorisa predmetnega objekta, znašajo horizontalni gabariti celotnega objekta 14,20 m x 19,00 m. "Gabarit" nadstreška, ki je dejansko navadno senčilo, pa znaša 6,00 m x 8,88 m. Nadalje iz prereza objekta izhaja, da znaša vertikalni gabarit objekta 10,80 m, medtem ko "gabarit" senčila znaša 2,65 m. Torej se gabariti objekta niso povečali ne v horizontalni ne v vertikalni smeri in zaradi senčila ne gre za nobeno prizidavo, temveč gre za proizvod oziroma izboljšavo, ki upošteva napredek tehnike. Sporni nadstrešek je v resnici certificirano senčilo in torej ni nadstrešek. Premične lamele omogočajo senčenje terase in zasteklitve dnevne sobe, odvajanje vročega zraka in niso neprepustna streha. Po logiki prvostopenjskega organa je npr. tudi vsaka predokenska roleta prizidek, ker je fiksirana v objekt in je z njim konstrukcijsko ali funkcionalno povezana. Senčila so v Uredbi o razvrščanju objektov navedena edino v Prilogi 2 - pod vzdrževanje objekta v tč. 2, ne pa med prizidki. Lamelno senčilo se lahko zastira po potrebi, ne predstavlja strehe in niti ne opravlja funkcije strehe. Njegova funkcija je, da po potrebi nudi senco, kot tudi daje stojalo za rastline, ker se slednje lahko nanj ovijajo. Nahaja se na delu terase, ki je kot zunanji prostor objekta sestavni del bruto in neto površin objekta, za katerega je bil plačan komunalni prispevek, po višini enak kot za ostale prostore objekta. Torej senčilo nad teraso ne pomeni dodajanje prostorov, ker ne povečuje bruto ali neto površine niti ne povečuje gabaritov objekta.

11Terasa pod senčilom je v PGD všteta v neto in bruto etažno površino, torej to ni streha kleti, ker se skladno s standardom, ki je v GZ določen za izračun površin in prostornin, SIST ISO 9836, v neto in bruto površine ne šteje streha, po kateri se hodi samo za vzdrževanje.

12Kar se tiče domnevne funkcionalne povezanosti nadstreška in letne kuhinje ter njunega vsebinskega dopolnjevanja stanovanjskega objekta, pa tožnik trdi, da ta ugotovitev inšpekcijskega organa ni obrazložena in je nepreverljiva, kar predstavlja bistveno kršitev postopka.

13Letna kuhinja bi lahko bila postavljena kjerkoli ob objektu, pa bi še vedno samostojno funkcionirala in obratno. Osnovni objekt popolnoma samostojno funkcionira z letno kuhinjo ali brez. Tožnik je želel postaviti letno kuhinjo cca. 1 m od objekta in je v ta namen 13. 5. 2019 poslal na ZVKD Slovenije vlogo z risbo odmaknjene letne kuhinje. Nato pa je omejeni zavod 29. 5. 2019 izdal kulturnovarstvene pogoje, iz katerih med drugim izhaja, da mora investitor letno kuhinjo nasloniti na fasado hiše, neupoštevanje pogojev pa bi pomenilo degradacijo območij registrirane nepremične dediščine. Streha letne kuhinje je podaljšana do fasade objekta, prav tako so temelji letne kuhinje odmaknjeni za dvokratnik globine od kleti hiše.

14Letna kuhinja je samostojen objekt, ki ni prizidan, zgrajen skladno z veljavnim prostorskim aktom (Prostorsko ureditvenimi pogoji (PUP) za območje prostorskih enot Strunjan (1), Seča (8), Karbonara-Lucan (9), Sečovlje (11) in Liminjan-Vinjole-Krog (13) v občini Piran (Uradne objave št. 34/90, 4/91, 54/02, 3/04, 28/08 in 4/10), ki dopušča gradnjo pomožnih objektov na tem območju in Odlokom o pomožnih objektih (Uradne objave št. 12/1997, 38/1997, 7/2002). Odlok v 2. členu v 2. alineji dovoljuje izgradnjo ’’vrtne ute, paviljona, letne kuhinje, nadstreška terase in prehoda, steklenjaka za gojenje rastlin (posamezni prostor do 16 m2 koristne površine) na funkcionalnem oz. pripadajočem zemljišču stanovanjske hiše, če tak objekt že ni zgrajen”.

15Uredba o razvrščanju objektov in pripadajoča tehnična smernica TSG-V-006:2018 opredeljujeta, da se kot samostojna celota razvrščajo tudi dotikajoči objekti, če niso konstrukcijsko, požarno, vsebinsko ali funkcionalno povezani. Letna kuhinja je konstrukcijsko povsem samostojna, z odmikom temeljev za priporočeno razdaljo (dvokratnik globine temeljev) ne poslabša gradbenotehničnih lastnosti hiše, oblikovno pa upošteva kulturnovarstvene pogoje, da se je lahko pridobilo kulturnovarstveno soglasje.

16Letna kuhinja meri manj kot 16 m2 neto površine, odmaknjena je od fasade hiše za dober meter (glej fotografijo neometane letne kuhinje in načrt gradbenih konstrukcij, iz katerih je razvidno, da sta objekta konstrukcijsko ločena), vgrajeni materiali in stavbno pohištvo imajo ustrezno požarno odpornost, med objektoma ni skupnih vrat. Letna kuhinja bi služila svojemu namenu in funkcionirala popolnoma samostojno tudi pri večjem odmiku od hiše.

17Letna kuhinja kot pomožni objekt je v svoji osnovi lahko namenjena tudi uporabnikom osnovnega objekta. Vendar pa slednja dejansko služi popolnoma samostojno in neodvisno od osnovnega objekta. Kaj pomeni pojem vsebinske povezanosti, na kar se sklicuje prvostopenjski organ, ni jasno. Ta trditev niti ne drži. Ni jasno, kakšen bi moral biti odmik med letno kuhinjo in osnovnim objektom, da ne bi šlo za vsebinsko povezanost.

18Gre za povsem nepreverljivo navedbo, zaradi katere se v tem delu odločbe ne da preizkusiti in to predstavlja kršitev po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Odločba posledično nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj sta funkcionalna in vsebinska povezanost zagotovo ena izmed ključnih dejstev. S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka ter kršena pravica iz 22. člena Ustave RS, ki vsakomur zagotavlja pravico do enakega sodnega varstva, kakor tudi pravico do enakega varstva v postopkih, ki se vodijo pred upravnimi organi in organih lokalnih skupnosti. Ta osnovna pravica državnim organom in organom lokalne skupnosti nalaga dolžnost, da svoje odločitve obrazložijo tako, da jih je mogoče preizkusiti in z njimi argumentirano polemizirati. Z zgoraj navedeno opustitvijo je bil kršen tudi 25. člen Ustave RS, ki vsakemu zagotavlja pravico do pritožbe. Del te pravice je namreč tudi dolžnost organa, da svojo odločitev obrazloži tako, da jo lahko tožnik s pritožbo izpodbija in navaja nasprotne razloge, kar v konkretnem primeru ni mogoče.

19Prvostopenjski organ dejansko sili investitorja, da letno kuhinjo v nasprotju s kulturnovarstvenimi pogoji z dne 29. 5. 2019 odmakne na večjo razdaljo od objekta, kar pa investitor ne more in ne sme storiti, ker bi s tem nastopilo protipravno stanje, ki bi bilo v nasprotju s kulturnovarstvenimi pogoji ter kulturnovarstvenim soglasjem. Poleg tega je ZVKD Slovenije 29. 9. 2020 podal pisno izjavo, da so izvedena dela, kot so prikazana v Projektu izvedbenih del, ustrezna kulturnovarstvenemu soglasju. Če bi bila letna kuhinja postavljena na drugi poziciji, zavod predmetne izjave ne bi podal. Torej dejansko stanje, kot ga ugotavlja prvostopenjski organ, ni ugotovljeno pravilno in torej skladno z 8. členom ZUP niso ugotovljena vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Podana je tudi bistvena kršitev postopka.

20Ugotovitev, da naj bi bila izvedena prizidava in da ne gre za dopustna manjša odstopanja, je v direktnem nasprotju z izjavami projektanta, nadzornika in izvajalca, tudi z dejstvi, ki izhajajo iz PID, izjavo ZVKD z dne 29. 9. 2020 in izjavo Občine Piran. Namreč tudi Občina Piran je 12. 10. 2020 podala pozitivno mnenje na PID, torej tudi na vse posege, ki so drugačni v DGD. Dejansko stanje, kot ga ugotavlja prvostopenjski organ, je torej popolnoma zgrešeno oz. zmotno, prvostopenjski organ pa je tudi prekoračil svoja pooblastila, saj je v nasprotju z mnenji soglasodajalcev kar sam presodil, da so spremembe za soglasodajalce domnevno sporne, čeprav niso.

21Ne drži niti očitek, da naj bi letna kuhinja imela dve etaži, ker je investitor še pred izdajo izpodbijane odločbe pohodno streho nad letno kuhinjo odpravil oz. streho pokril s korci, tudi povezave z galerijo v prvi etaži stanovanjskega objekta ni več. S tem tudi odpade očitek o dvoetažnosti enostavnega objekta.

22Glede letne kuhinje se sklicuje še na vsebino točke 2.2. Razlag pravil razvrščanja Tehnične smernice (TSG-V-006:2018) Ministrstva za okolje in prostor, ki predstavlja materialni predpis, sprejet na podlagi tretjega odstavka 3. člena GZ. Očitek prvostopenjskega organa, da naj bi bila letna kuhinja vsebinsko in funkcionalno povezana z osnovnim objektom, je očitno napačen, prvostopenjski organ pa tudi ni pravilno tolmačil predmetne smernice. Upoštevaje slednjo se letna kuhinja in osnovni objekt dotikata in gre torej za dotikanje objektov, nimata pa skupnega temelja, nista konstrukcijsko povezana in nista funkcionalno povezana. Po tej definiciji gre glede na smernice pri letni kuhinji za samostojni objekt.

23Kako zgoraj omenjene smernice tolmačijo vsebinsko povezanost, izhaja iz točke 2.5., v odstavku (3) in (4). Po tej razlagi je glede predmetne letne kuhinje trditi, da se slednja s streho dotika osnovnega objekta, nima pa skupnih sten ter ima svojo požarno odporno fasado. Njena prestavitev za npr. 10 ali več metrov v okviru gradbene parcele ne vpliva na njen namen, saj bo le-temu še vedno služila, prav tako pa tudi funkcionalnost osnovnega objekta ne bo v ničemer okrnjena. Ker gre za pripadajoč oz. pomožni objekt, je slednji vsebinsko povezan z osnovno stavbo zgolj v toliko, kot vsi pripadajoči objekti, ki pač stojijo na istih gradbenih parcelah kot osnovni oz. glavni objekti. Vendar ostaja dejstvo, da je v kuhinji osnovnega objekta mogoče skuhati kakršenkoli obrok, ne glede na to, če letna kuhinja stoji ali ne in ne glede na to, kje stoji. Prav tako se lahko v letni kuhinji pripravi obrok ali malico, brez kakršnekoli uporabe osnovnega objekta oz. tudi če je slednji npr. zaklenjen. Za vsebinsko povezanost bi šlo morda v primeru, če bi za malico iz letne kuhinje bilo potrebno natočiti vodo v kuhinji iz glavnega objekta oz. da letne kuhinje ne bi bilo mogoče uporabiti brez sočasne uporabe osnovnega objekta.

24Letna kuhinja se s streho dotika osnovnega objekta zaradi spoštovanja kulturnovarstvenih pogojev, ki pa so določeni skladno z določbami prostorskega akta in varstvenim režimom, določenim v 5.1. členu Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran in 132. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine iz katerega izhaja, da se pri območjih naselbinske dediščine ohranja morfološke zasnove naselja. Temu je sledil investitor in ZVKD.

25Prostorsko zaznavnost in oblikovanje določata veljavni prostorski akt in varstveni režim, ki je bil podlaga za sprejem tega akta (PUP). PUP in Odlok o pomožnih objektih dovoljujeta gradnjo "’pomožnih objektov”, kar je tedanji izraz za pripadajoče objekte, in ne prepovedujeta dotikanja pripadajočih objektov z glavnim objektom. Tudi TSG-V-006:2018 v poglavju 4 - Razmerje do prostorskih aktov narekuje, da prostorski akti avtonomno in od Uredbe neodvisno določajo, kje se sme postavljati objekte in kakšno mora biti njihovo oblikovanje. Treba je namreč ugotoviti, kaj je bil namen prostorskega akta v času njegovega sprejemanja, glede na tedanje predpise in uporabiti pravilo, kot zahteva navedena tehnična smernica, da se odloča v korist in ne v škodo investitorja.

26Glede na pisno izjavo Občine Piran in ZVKD, sprememba odprtin na fasadi, kot tudi galerija, ne vplivajo na njihovo pozitivno mnenje in so ta dejstva pred izdajo izjav tudi upoštevali. Sicer pa izvedba galerije ne pomeni spremembo etažnosti objekta. Etažnost je klet + pritličje + mansarda, torej 3 etaže z ali brez galerije.

27Tožnik glede drugostopenjske odločbe ugotavlja, da ni odpravila zatrjevanih kršitev. Pritožbeni organ je le sledil ugotovitvam prvostopenjskega organa in ni upošteval mnenja ZVKD in Občine Piran glede skladnosti s kulturnovarstvenimi pogoji in prostorskimi akti. To pomeni, da je izpodbijana odločba, ki narekuje pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja tako glede letne kuhinje kot pohodne strehe letne kuhinje dejansko neizvršljiva.

28Po samem datumu mnenj ZVKD in Občine Piran (29. 9. 2020 in 12. 10. 2020) je jasno, da so bili pridobljeni šele po tem, ko je tožnik že podal izjavo v postopku. O dejstvu, da ni več pohodne strehe, se je gradbena inšpektorica seznanila sama, saj je objekt od pričetka postopka pa do izdaje odločbe prišla neposredno pogledati najmanj trikrat in ji to dejstvo ni ostalo neznano.

29Tožnik je v pripravljalni vlogi z dne 7. 4. 2021 še navedel, da je pridobil mnenje izvedenca gradbene stroke C. C. z dne 7. 3. 2021, na katerega vsebino se sklicuje kot del svojih navedb ter predlaga kot dokaz. Pri tem izpostavi ugotovitve izvedenca, da pergola ni prizidek ali objekt, da predstavlja zaključeno celoto, ki samostojno funkcionira brez objekta in ne gre za konstrukcijo povezavo z objektom, saj stroka pritrditve vijaka v fasado ne šteje za konstrukcijsko povezanost; bioklimatska pergola ni nadstrešek, ker ne gre za zidano polnostropno nadkritje, ne potrebuje temeljev, stebrov, nosilcev in fiksne kritine. Glede letne kuhinje pa gre za evidentno konstrukcijsko ločenost od objekta; gre za enostaven objekt, ki je tudi funkcionalno popolnoma ločen od objekta, saj med letno kuhinjo in objektom ni nobene povezave.

30Sodišče že na tem mestu pojasnjuje, da sme tožnik skladno s tretjim odstavkom 20. člena in z 52. členom ZUS-1 v upravnem sporu navajati nova dejstva in nove dokaze le, če so ti obstajali že v času izdaje upravnega akta, pa jih stranka v postopku izdaje tega akta upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti. Predlagano mnenje izvedenca je z dne 7. 3. 2021, torej je nastalo po izdaji izpodbijanega akta, zato je z njimi prekludiran v smislu 52. člena ZUS-1.

31Tožena stranka je po pozivu sodišča predložila upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

32Stranki v upravnem sporu sta izrecno podali pisno soglasje, da sodišče odloči na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov strank brez glavne obravnave na podlagi 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče v zadevi odločilo na podlagi listin in brez oprave glavne obravnave, kar je tudi skladno s 5. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1.

Odločanje sodišča

K I. točki izreka:

33Predmet presoje v tem upravnem sporu je inšpekcijska odločba, s katero je bil tožniku na podlagi 83. člena GZ izrečen ukrep ustavitve gradnje neskladnega objekta, dokler ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja, za katerega mora zaprositi v šestih mesecih po vročitvi odločbe.

34Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah, da tožnik gradnjo stanovanjsko-kmetijskega objekta na parc. št. 5708/19 in 5693, obe k.o. ..., izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem št. 351-118/2018-18 z dne 22. 10. 2018, ki ga je izdala Upravna enota Piran. Tožnik v tožbi ugotovitvam o vsebini izdanega gradbenega dovoljenja ne nasprotuje in med strankama ni sporno, kaj je z njim dovoljeno graditi. Sporen je zaključek o neskladnosti gradnje z gradbenim dovoljenjem, ki temelji na ugotovitvah o izvajanju gradnje večih delov objekta, ki so bili zgrajeni v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, in sicer se neskladja nanašajo na: prizidek, poimenovan letna kuhinja, kovinski nadstrešek, AB plošča galerije v objektu, kjer bi moral biti zračni prostor do neizkoriščenega podstrešja, dodatna vrata, ki iz galerije vodijo na teraso prizidka, tri dodatna okna v mansardi na SV fasade in večja okna od dovoljenih na JZ fasadi, dodatno okno v pritličju na SV fasadi, pločnik ob objektu.

35Sodišče najprej pojasnjuje, da se v skladu z načelom zakonitosti, ki izhaja iz 6. člena ZUP, zakonitost odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP). Kasnejše spremembe dejanskega stanja, nastale po izdaji odločbe, na pravilnost oziroma zakonitost odločbe organa prve stopnje ne morejo vplivati.

36V nadaljevanju se sodišče opredeljuje do tožbenih navedb (ki so v pretežni deli prepis oz. ponovitev pritožbenih navedb), ki jih je tožnik podal v zvezi s posameznimi neskladji.

37V odločbi je organ ugotovil, da je k stanovanjsko-kmetijskemu objektu, za katerega je izdano gradbeno dovoljenje, ob SZ fasado prizidan prizidek, ki ima tlorisne dimenzije 4,45 m x 4,7 m, etažnost P + T, v katerem je letna kuhinja; prizidek je funkcionalno povezan z objektom. Na streho prizidka je dostop iz galerije v mansardi in v pritličju se iz letne kuhinje skozi vrata vstopi v kuhinjo v objektu. Funkcionalno je povezan s stanovanjskim objektom, saj ga vsebinsko dopolnjuje. Gre za prizidavo, saj se gabarit objekta poveča v horizontalni in vertikalni smeri. Ker ima na strehi teraso, gre za dvoetažen objekt.

38Tožnik s tožbenimi trditvami nasprotuje materialnopravnemu zaključku, da predstavlja gradnja letne kuhinje prizidek k stanovanjsko kmetijskemu objektu (v nadaljevanju poimenovan tudi kot "osnovni objekt"). To pa iz razlogov, ker gre za samostojen objekt, tj. pomožni objekt, po razvrstitvi "enostaven objekt". Sodišče pritrjuje zaključku iz izpodbijane odločbe, da ne gre za enostaven objekt, saj zaradi obstoja dveh etaž to ne more biti. Da stavbo lahko opredelimo kot enostaven objekt, sme imeti le eno etažo, kar določa prvi odstavek 8. člena Uredbe o razvrščanju objektov. S ponovitvijo pritožbenih trditev v tožbi, da je še pred izdajo izpodbijane odločbe odpravil pohodno streho nad letno kuhinjo, saj je streho pokril s korci, tega zaključka ne ovrže, saj je te navedbe že pritožbeni organ opredelil kot nedovoljeno pritožbeno novoto po tretjem odstavku 238. člena ZUP, čemur tožnik v tožbi ne nasprotuje in ker tudi v tožbi ni obrazložil, zakaj jih ni navedel pravočasno v postopku izdaje upravnega akta, gre tudi v upravnem sporu za nedovoljena nova dejstva, ki jih sodišče ne upošteva skladno s tretjim odstavkom 20. člena in 52. členom ZUS-1. Tako sodišče sprejema kot pravilno ugotovitev iz izpodbijane odločbe, da ima letna kuhinja dve etaži, in že zato ne more iti za enostaven objekt, saj ni izpolnjeno prvo splošno merilo iz prvega odstavka 8. člena Uredbe o razvrščanju objektov.

39Nadaljnji razlog za tožnikovo nasprotovanje temu zaključku je trditev, da letna kuhinja ni ne konstrukcijsko ne funkcionalno (vsebinsko) povezana z osnovnim objektom. Sodišče se strinja z zaključkom toženke, da to ne drži, saj je letna kuhinja, ki se nesporno dotika objekta (je prizidana obenj in tudi tožnik navaja, da je naslonjena na fasado hiše), funkcionalno povezana z objektom, saj ima teraso, na katero se dostopa iz mansarde osnovnega objekta in se v pritličju iz letne kuhinje vstopi skozi vrata v kuhinjo v osnovnem objektu. Ni torej razlog, da gre za prizidavo to, da se letna kuhinja dotika osnovnega objekta, zato so v to usmerjene tožbene navedbe neutemeljene. Pač pa gre za to, da se z njeno gradnjo osnovni objekt povečuje in je z osnovnim objektom funkcionalno povezan, saj ima dostop iz osnovnega objekta. Tožnik v tožbi sicer trdi, da med objektoma ni skupnih vrat. Vendar jih je toženka ugotovila na inšpekcijskem pregledu gradbišča, jih fotografirala in jih je kot neskladje vrisala na kopijo projektne dokumentacije, kar se nahaja v upravnem spisu. Kolikor temu nasprotuje z navedbami, da ni več povezave med pohodno streho nad letno kuhinjo z galerijo v prvi etaži osnovnega objekta (ker je streho pokril s korci), je že v odločbi organa druge stopnje pojasnjeno, da so te navedbe predstavljale pritožbeno novoto, ki je v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati; prav tako v tožbi ni pojasnil, zakaj jih v postopku izdaje upravnega akta ni mogel navesti, zato gre kot že navedeno tudi v upravnem sporu za nedovoljena nova dejstva, ki jih sodišče ne upošteva skladno s tretjim odstavkom 20. člena in 52. členom ZUS-1.

40Takšen zaključek je skladen tudi s tolmačenjem vsebinske povezanosti in Tehnično smernico (v tožbi je povzeta razlaga iz desetega odstavka točke 2.2 in točka 2.5), ki na podlagi četrtega odstavka 2. člena Uredbe o razvrščanju objektov predstavlja pojasnjevalna pravila za klasificiranje objektov in za razvrščanje objektov po zahtevnosti gradnje.

41Tožnik se neutemeljeno sklicuje tudi na izvajanje gradnje v skladu z veljavnim občinskim prostorskim aktom, saj to tožnika še ne odvezuje obveznosti pridobiti gradbenega dovoljenja. Za vprašanje pogoja za izvajanje gradnje, kolikor se nanaša na zahtevo imeti gradbeno dovoljenje, je bil pravilno uporabljen GZ, ki je veljal v času sporne gradnje. Za vprašanje klasifikacije objekta pa je bila pravilno uporabljena Uredba o razvrščanju objektov. GZ je določal, da je za novogradnjo, rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta treba: - imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje; - začetek gradnje objekta prijaviti v skladu s 63. členom GZ (prvi odstavek 4. člena GZ). Gradnjo je treba izvajati skladno z gradbenim dovoljenjem (tretji odstavek 4. člena GZ). Iz 17. in 19. točke prvega odstavka 3. člena GZ izhaja, da se med nedovoljene objekte uvrščajo nelegalen objekt, neskladen objekt in nevaren objekt. Neskladen objekt je objekt, ki ima pravnomočno gradbeno dovoljenje, vendar se gradi ali je zgrajen v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, tako, da ga je gradbeno-tehnično mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem in pri tem ne gre za dopustna odstopanja v skladu s 66. členom GZ.

42S tem v zvezi je v tožbi neutemeljeno zatrjevana tudi bistvena kršitev pravil postopka, saj tožnik meni, da ugotovitev o funkcionalni povezanosti letne kuhinje ter stanovanjskega objekta ni obrazložena in ni preverljiva. Po presoji sodišča izpodbijana odločba glede navedenega ni neobrazložena in omogoča preizkus njene zakonitosti (glej točki 39 - 40 obrazložitve). Glede na vsebino tožbenih navedb je razvidno, da je tudi tožnik prepoznal razloge, ki so bili podlaga za odločitev, saj jim v tožbi vsebinsko nasprotuje, razvidni pa so tudi sodišču in omogočajo preizkus zakonitosti izpodbijane odločbe. Obrazložitev odločbe je tako tožniku zagotavljala učinkovito varstvo njegovih pravic. S tem pa mu niso bile kršene pravice iz 22. člena Ustave RS niti iz 25. člena Ustave RS, ki jo zaradi tega zatrjuje v tožbi.

43Glede t.i. nadstreška, za katerega je bilo ugotovljeno, da je iz kovine, tlorisa L, meri 6 m x 8,9 m, višine 2,65 m, je organ zaključil, da gre za prizidavo osnovnega objekta, saj je konstrukcijsko povezan z objektom (vijačen je v obodne stene objekta in stoji nad kletjo) ter je z njim funkcionalno povezan, tožnik neutemeljeno trdi, da gre za navadno senčilo oz. certificirano senčilo, torej za proizvod oziroma izboljšavo, ki upošteva napredek tehnike, kar predstavlja dopustna vzdrževalna dela.

44GZ v 41. točki prvega odstavka 3. člena opredeli pojem vzdrževanje objekta kot dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta ter izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjavo posameznih dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov ter inštalacijske preboje. Skladno s prvim odstavkom 5. člena GZ pa za vzdrževanje objektov gradbeno dovoljenje za gradnjo in prijava začetka gradnje nista pogoj. V Uredbi o razvrščanju objektov je v Prilogi 2 Vzdrževanje objekta kot "Dela na ovoju objekta in zasteklitve" navedena namestitev senčil in tudi namestitev nepohodnega konzolnega nadstreška nad vhodom površine do 4 m2. Vendar sodišče pritrjuje stališču toženke, da zgoraj opisana izvedena dela ob novogradnji ne predstavljajo senčila v smislu vzdrževanja objekta, prav tako ne nepohodnega konzolnega nadstreška nad vhodom površine do 4 m2.

45Razlog za opredelitev tega kot prizidave pravilno temelji na opredelitvi izraza prizidava, ki je določen v 33. točki prvega odstavka 3. člena GZ kot gradnja (gradnja je izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo, ki obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in spremembo namembnosti), pri kateri se gabariti obstoječega objekta povečajo v horizontalni ali vertikalni smeri. Opira se na ugotovitve o dimenzijah, materialu, postavitvi in vpetosti v objekt, ki jim tožnik ne oporeka, meni pa, da se s tem gabariti obstoječega objekta niso povečali ne v horizontalni ne v vertikalni smeri. Kot je že zgoraj ugotovljeno, je gradbeno dovoljenje izdano za gradnjo objekta tlorisnih dimenzij 8,8 m x 13,20 m, zato ob dveh straneh objekta (tj. ob SZ in JZ fasadi) vpet nadstrešek povečuje dovoljene gabarite objekta.

46To stališče potrjujejo tudi pojasnila v Tehnični smernici, kjer je glede nadstreška pojasnjeno (na 29. strani) v Opombi, ki glasi: Nadstrešek pritrjen na drug objekt ali njegov del (npr. teraso): ne gre za samostojen objekt, ki bi imel svojo klasifikacijo, temveč gre za "prizidavo" objekta, saj skupaj z osnovnim objektom tvorita celoto.

47Glede na izpolnjenost zakonskih pogojev za opredelitev tega kot prizidek že iz teh razlogov ni odločilen opis, kako je nadstrešek funkcionalno povezan z osnovnim objektom. Zato ne vpliva na pravilnost in zakonitost odločbe, s tem pa zato ni utemeljen tožbeni očitek o bistveni kršitvi pravil postopka zaradi neobrazloženosti in nepreverljivosti ugotovitev o funkcionalni povezanosti nadstreška ter stanovanjskega objekta.

48Glede galerije tožnik dejanskim ugotovitvam iz izpodbijane odločbe, da je AB plošča galerije izvedena na severnem delu objekta med pritličjem in mansardo, na delu, kjer bi moral biti zračni prostor do neizkoriščenega podstrešja, maksimalnih tlorisnih površin 5,25 m x 3,95 m, s čimer se je povečala bruto tlorisna površina objekta ter se je povečala uporabna površina za 16,30 m2, kar vpliva na izračun komunalnega prispevka občine, ne nasprotuje. Trdi pa, da ta sprememba ne pomeni spremembe etažnosti objekta, ki je z ali brez galerije tri etaže, in tudi ne vpliva na pozitivno mnenje Občine Piran in ZVKD. Kolikor s temi navedbami nasprotuje zaključku, da ne gre za dopustna manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja v skladu s 66. členom GZ, sodišče pritrjuje toženki, da ni izpolnjen pogoj iz 66. člena GZ, torej da bi bilo odstopanje takšno, da ne vpliva na mnenje pristojnih organov in njihove pogoje, določene v gradbenem dovoljenju, in je skladno s predpisi s področja mnenjedajalca (4. alineja), saj je gradbeno dovoljenje izdano (tudi) pod pogoji glede velikosti objekta, med drugim tudi določene bruto tlorisne površine objekta, ki se z izgradnjo te nove galerije na delu, kjer bi moral biti zračni prostor, torej poveča preko v gradbenem dovoljenju določenega pogoja in glede na povečano tudi uporabno površino vpliva na izračun komunalnega prispevka ter s tem na mnenje Občine Piran kot mnenjedajalca. Enako glede odprtin na fasadi sodišče sledi obrazložitvi toženke, da predstavljajo spremembo videza objekta in s tem vplivajo na mnenje ZVKD, saj jim tožnik v tožbi le nekonkretizirano nasprotuje. S tem v zvezi se je v pritožbi skliceval na priloženo mnenje Občine Piran z dne 12. 10. 2020 in mnenje ZVKD z dne 29. 9. 2020, pri čemer ni pojasnil, zakaj tega ni navedel oz. predložil že v postopku na prvi stopnji. V tožbi sicer navede, da je po datumih izdaje razvidno, da sta bili mnenji ZVKD in Občine Piran pridobljeni po tem, ko je tožnik že podal izjavo v postopku, vendar po mnenju sodišča s tem ne pojasni, zakaj jih v postopku izdaje upravnega akta ni mogel navesti, zato gre za nedovoljena nova dejstva, ki jih sodišče ne upošteva skladno s tretjim odstavkom 20. člena in 52. členom ZUS-1.

49Po vsem navedenem je pravilen zaključek organa, da gre v konkretni zadevi za neskladno gradnjo, saj gradnja ni izvedena v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem, pri čemer tudi ne gre za dopustna odstopanja po prvem odstavku 66. člena GZ. Organ je zato utemeljeno izrekel predpisane inšpekcijske ukrepe. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka

50Odločitev o stroških postopka, ki jih je priglasil tožnik, temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

¹ Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17-popr.
² Uradni list RS, št. 37/18.