VSL Sklep III Cp 2206/2024

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Tožnik je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek, podredno za obročno oziroma odloženo plačilo te sodne takse,¹ navedel (le), da bo po pozivu sodišču posredoval zahtevane podatke in izjave. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje njegov predlog zavrglo. Odločitev temelji na presoji, da tožnik predloga za taksno oprostitev ni dopolnil, zato ga ni bilo mogoče vsebinsko obravnavati.

2Tožnik v pritožbi zoper sklep pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi. Trdi, da sodišče ni pojasnilo, kateri naj bi bili tisti podatki, ki jih ni predložil. Sodišče lahko po uradni dolžnosti pridobi vse potrebne podatke, zato bi moral biti njegov predlog vsebinsko obravnavan.

3Pritožba ni utemeljena.

4V pritožbenem postopku ni sporno, da tožnik predloga za taksno oprostitev ni dopolnil, sporno je, ali bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti iz zbirk podatkov pridobiti vse podatke, potrebne za odločanje o predlogu ter o njem meritorno odločiti.

5Določbe ZST-1² o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu sodne takse (10. - 15. člen) vključujejo spremembe in dopolnitve, ki so bile uveljavljene z novelo ZST-1D.³ Z novelo je bila taksna ureditev usklajena z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-46/15 z dne 25. 4. 2018, v kateri je bilo ugotovljeno, da je v neskladju z Ustavo RS tretji odstavek 12. člena ZST⁴, kolikor je določal, naj sodišče zavrže predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, če vlagatelj niti po pozivu sodišča v skladu s pravili o nepopolnih vlogah ni priložil izpolnjene izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu ali predpisane priloge tudi za družinske člane⁵. Da usoda strankinega predloga za taksno oprostitev ne bi bila odvisna od prostovoljne pripravljenosti družinskega člana za sodelovanje v postopku odločanja o predlogu, je bilo z ZST-1D določeno, da soglasje polnoletnih družinskih članov in njihovi podpisi niso več obvezna sestavina predloga. To pomeni, da kadar predlog ne vsebuje teh sestavin, sodišče ne ravna po pravilih o nepopolnih vlogah, ampak o predlogu odloči (torej pridobi podatke po uradni dolžnosti).⁶

6V postopku odločanja o taksni oprostitvi sodišče za potrebe ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (peti odstavek 12.a člena ZST-1). Kar pa ne pomeni, da je stranka povsem razbremenjena trditvenega in dokaznega bremena v zvezi z izpolnjevanjem zakonskih pogojev za taksno oprostitev.⁷ Postopek odločanja o pogojih za taksno oprostitev je predlagalni postopek (prvi odstavek 12. člena ZST-1). V njem se uporabljajo pravila pravdnega postopka (tretji odstavek 1. člena ZST-1), v katerem velja razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP⁸), preiskovalno načelo pa je izjema. Taksna oprostitev (v ta okvir sodi tudi odloženo ali obročno plačilo takse) predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, zato je trditveno (in dokazno) breme o izpolnjevanju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na predlagatelju. Če želi predlagatelj uživati privilegij oprostitve, odloga ali obročnega plačila takse, mora ponuditi ustrezne trditve (in dokaze) o svojem dohodkovnem in premoženjskem stanju, iz katerih izhaja, da bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, oziroma da bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.

7V drugem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1⁹ so določene obvezne in neobvezne sestavine predloga za taksno oprostitev. Le v primeru, da predlog ne vsebuje neobveznih sestavin (to so: podatki o dohodkih in premoženju iz tretjega in četrtega odstavka 12.a člena ZST-1 o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1¹⁰, soglasja in izjave ter podpisi družinskih članov - glej 4. do 7. alinejo drugega odstavka 12. člena ZST-1), sodišče stranke ne poziva k dopolnitvi predloga, temveč o njem vsebinsko odloči.¹¹

8Obravnavani predlog za taksno oprostitev je vsebinsko prazen. Tožnik ni podal trditev, iz katerih bi izhajalo, da bi bilo v primeru plačila sodne takse za pritožbeni postopek (v višini 180 EUR) ogroženo njegovo preživljanje (in/ali preživljanje njegovih družinskih članov). Ni nepomemben podatek, da tožnik ni predlagal oprostitve glede takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v enakem znesku (to takso je na podlagi izdanega plačilnega naloga tudi plačal). Osebni podatki družinskih članov stranke iz 2. alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1 so obvezna sestavina predloga. V trditveno podlago strankinega predloga za taksno oprostitev sodi (vsaj) navedba osebnih imen in priimkov njenih družinskih članov, oziroma (alternativno) navedba, da je stranka samska oseba (oseba brez preživninskih obveznosti). Ker gre za predlagalni postopek, sodišču ne more biti naloženo ugibanje ali celo aktivno raziskovanje v smeri, ali ima stranka družinske člane (in z njimi povezane preživninske obveznosti). Morebiten dvom v pravilnost podatkov o družinskih članih (ali stranka ima oziroma nima družinskih članov, ki jih je treba upoštevati pri presoji pogojev za taksno oprostitev) je že del vsebinske obravnave predloga.¹² Ker tožnikov predlog ni vseboval obvezne sestavine iz 2. alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1, je sodišče prve stopnje z njim pravilno ravnalo skladno s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s 108. členom ZPP).

9Na podlagi ugotovitev, da je bil tožnik pravilno pozvan k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev in da predloga do izteka roka za dopolnitev (niti kasneje) ni dopolnil, je odločitev o zavrženju predloga, s pravno podlago v četrtem odstavku 108. člena ZPP (v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), pravilna. Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. a člena ZPP).

¹ Pritožbeno sodišče v nadaljevanju obrazložitve predlog označuje zgolj kot predlog za taksno oprostitev.
² Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008, s spremembami in dopolnitvami.
³ Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 204/2021.
⁴ Ta se je pred ZST-1D glasil: Če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.
⁵ Zakonska ureditev je bila sicer pred izdajo odločbe (z novelo ZST-1C) spremenjena tako, da predlogu za taksno oprostitev ni bilo treba priložiti izjave o premoženjskem stanju stranke in njenih družinskih članov.
⁶ Glej Janja Kunaver, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1D) - predstavitev novosti, Pravosodni bilten (PB), št. 1/2023, str. 207.
⁷ Skladno s prvim odstavkom 11. člena ZST-1 sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
⁸ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.
⁹ Predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks mora vsebovati naslednje podatke in izjave: - osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo stranke oziroma naziv, sedež, davčno in matično številko osebe iz tretjega odstavka prejšnjega člena; - osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo družinskih članov stranke; - podatke o zadevi; - podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 12.a člena tega zakona oziroma podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke iz prvega odstavka 12.b člena tega zakona, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena tega zakona; - soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost; - da so stranka in njeni polnoletni družinski člani, ki so podali soglasje iz prejšnje alineje, seznanjeni z vsemi informacijami iz enajstega odstavka 12.a člena tega zakona, objavljenimi na spletni strani sodišča, pri katerem stranka vlaga predlog; - podpise stranke in njenih polnoletnih družinskih članov (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, razen podatkov o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz tretjega in četrtega odstavka 12.a člena tega zakona ter podatkov o premoženju iz prve alineje prvega odstavka 12.b člena tega zakona, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, izjav stranke in njenih polnoletnih družinskih članov iz pete in šeste alineje prejšnjega odstavka ter podpisov polnoletnih družinskih članov stranke, sodišče ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, sicer pa odloči o predlogu (tretji odstavek 12. člena ZST-1).
¹⁰ Gre za podatke o dohodkih in premoženju, ki se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov ne upoštevajo (gre za premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, oziroma za dohodke in premoženje tistih družinskih članov, ki v postopku, v katerem stranka vlaga predlog za taksno oprostitev, nastopajo kot nasprotne stranke).
¹¹ Višje sodišče v Ljubljani se je v luči (z novelo ZST-1D) spremenjenega tretjega odstavka 12. člena ZST-1 že večkrat ukvarjalo z vprašanjem, kdaj je treba stranko pozvati k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev - glej npr. sklepe III Cp 829/2024, III Cp 677/2024, I Cp 2169/2023 in II Cp 1191/2023.
¹² Šele, če dvomi v resničnost strankinih navedb, jih sodišče po uradni dolžnosti preveri, npr. s pomočjo zbirke podatkov eRISK.