UPRS Sodba IV U 118/2020-58

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Žalec št. 351-586/2017-79 z dne 25. 11. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v višini 469,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

III. Stranka z interesom nosi sama svoje stroške postopka.

Uvodno o upravnem postopku

1Upravna enota Žalec je v izpodbijanem aktu št. 351-586/2017-79 z dne 25. 11. 2019 odločila, da se investitorjem A. A., B. B. in C. C., pod pogoji določenimi v izreku izpodbijanega akta, izda gradbeno dovoljenje za gradnjo komunalne ureditve parcel v naselju J., Občina Žalec, ki v I. fazi zajema gradnjo kanalizacije na parc. št. 1940/2, 1823/552 in 1823/553, vodovod na parc. št. 1940/2, 1823/552 in 1823/553 in v II. fazi privatni dovoz na parc. št. 1940/2, 1823/552, 1823/553 in 1823/575, kabelski (KKS) vod na parc. št. 1823/559, 1823/558, 1823/552 in 1823/553, elektrovod na parc. št. 1823/552, 1823/553, 1823/554, 1823/556, 1823/557, 1823/555, 1823/575 in 1823/576, telekomunikacijski (PTT) vod na parc. št. 1823/552, 1823/553 in 1823/575 vse k. o. 000 - D.

2V izreku izpodbijanega akta je opredeljeno, da gre za gradnjo manj zahtevnih objektov, po klasifikaciji vrste objekta CC-SI: 22231 - cevovodi za odpadno vodo, 22221 - lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo, 21121 - lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, 22240 - lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi (elektrovod), 22240 - lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; splošni podatki za vsak objekt, ki je predmet tega gradbenega dovoljenja; določeni sestavni deli tega gradbenega dovoljenja; pogoji; začetek gradnje; obveznost zakoličbe objekta; obvezna izdelava dokumentacije za izvedbo gradnje; obveznost prijave del; imenovanje nadzornika; rok v katerem preneha veljati to dovoljenje, obveznost pridobitve uporabnega dovoljenja po končanju gradnje; obveznost hrambe dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katere je bilo izdano to dovoljenje, določeno, da zaradi te gradnje ne smejo biti prizadete pravice in pravne koristi tretjih oseb; da škodo, ki bi nastala zaradi kršitev pravic in pravnih koristi tretjih oseb, trpi investitor in da pri izdaji tega gradbenega dovoljenja niso nastali stroški postopka.

3Drugostopenjski organ je pritožbo E. E. zoper odločbo Upravne enote Žalec številka 351-586/2017-79 z dne 25. 11. 2019, kot neutemeljeno zavrnil. Uvodoma se je skliceval na določbo 106. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ)¹, ki v zadevah kot je obravnavana, določa uporabo določba Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Kot neutemeljeno je zavrnil pripombo stranske udeleženke v zvezi z dopolnjevanjem projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju PGD), ker je o nepopolnosti vloge glede projektne dokumentacije mogoče govoriti le, če vlagatelj zahteve ne predloži dveh izvodov PGD, ali če organ ugotovi, da so pomanjkljivosti predložene dokumentacije takšne, da sploh ni mogoče šteti, da je bil zahtevku priložen PGD (tako sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1300/2015). Zavrnil je tudi pritožbeno navedbo, da je upravni organ prve stopnje kršil pravico pritožnice do izjave, do predlaganja dokazov in da ni izvedel ogleda na kraju samem, ker iz dokumentacije spisa nedvomno izhaja, da je pritožnica v postopku sodelovala in da ji je bila dana možnost izjaviti se, saj je med drugim bila vabljena na ustno obravnavo dne 24. 8. 2018, pred tem je vpogledala v dokumente zadeve in nekatere dokumente fotokopirala (zapisnik z dne 22. 8. 2018) in podala pisno izjavo z dne 23. 8. 2018, da se z nameravano gradnjo ne strinja in navedla razloge. Izjavo je podala tudi na zapisnik o ustni obravnavi navedenega dne, opravila ponoven vpogled v dokumente zadeve dne 4. 1. 2019, podala pisno izjavo z dne 21. 1. 2019, z dne 30. 6. 2019, z dne 15. 7. 2019, tudi na predložena mnenja izvedencev in listine ter odgovore investitorjev ter vložila v spis mnenje izvedenca mag. F. F., univ. dipl. inž. grad., september 2018 in G. G., dipl. inž. grad. z dne 11. 9. 2019, dne 16. 9. 2019; oprava ogleda na kraju samem pa niti po ZGO-1 niti po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ni obvezna. Upravni organ prve stopnje je odločitev o zavrnitvi ugovorov stranske udeleženke korektno obrazložil in odgovoril na ugovore pritožnice, ki so bili pomembni za odločitev. Kot neutemeljeno je štel pritožbeno navedbo, ki se nanaša na skladnost obravnavane gradnje glede odmikov od posestne meje. Odmiki so v primeru privatnega dovoza določeni v prvem odstavku 75. člena Občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN), vsaj 0,50 m. Predpisanemu odmiku je v obravnavani zadevi zadoščeno, saj je obravnavani dovoz od posestne meje pritožnice oddaljen 0,50 m (na severu od parcelne številke *719 k. o. 000 - D.), 0,58 m (na severu od vzhodnega dela parcele številka *246 k. o. 000 - D.) in 0,63 m (na severu od zahodnega dela parcele *246 k. o. 000 - D.) merjeno od bankine. Pritožbeni upravni organ pa tudi meni, da gradnja dovozne poti ni pogojena z istočasno gradnjo stavb na zemljišču, pač pa je komunalna ureditev zemljišč lahko predmet samostojnega gradbenega dovoljenja (67. člen ZGO-1), klasifikacija vrste objekta CC-SI, pa je določena glede na namen uporabe. Ali bo dejansko zgrajen privatni dovoz ni stvar izdanega gradbenega dovoljenja, pač pa nadzorstva nad dejansko gradnjo in v primeru izdanega gradbenega dovoljenja skladnosti gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem. Kar se tiče pritožbenih navedb o izvedbi priključka glede zavijalnih lokov, robnikov, zavijanja, kota ter vzdolžnega in prečnega nagiba ter širine bankin, pritožbeni upravni organ pojasnjuje, da gre za strokovno tehnične rešitve v projektni dokumentaciji, ki jih pripravi projektant in za strokovne rešitve tudi odgovarja, v presojo primernosti strokovnih rešitev pa se upravni organ ni dolžan spuščati. Na katerem delu zemljišča namerava investitor graditi, pritožnica namreč oporeka tudi lokaciji obravnavanega dovoza in navaja po njenem primernejšega, pa je stvar investitorja in njegovega zahtevka za izdajo gradbenega dovoljenja, saj z zahtevkom stranka sama razpolaga, zato izvedensko mnenje G. G., dipl. inž. grad., o primernosti izbrane trase za umestitev dovozne ceste na parceli 1823/552 in 1823/36 k. o. 000 - D., z dne 11. 9. 2019, na odločitev ne vpliva. V zvezi s pritožbeno navedbo, da so kršene določbe 85/3 člena OPN, po mnenju drugostopenjskega organa pritožnica ni pojasnila svojega pravnega interesa, zato te pritožbene navedbe pritožbeni upravni organ ne more preizkusiti. Pritožbeni upravni organ pa sicer meni, da navedene določbe OPN v zvezi z obračališčem ne morejo biti kršene, saj gre v danem primeru za dovoz do zemljišč. Glede pritožbene navedbe, da se upravni organ prve stopnje ni opredelil do mnenja izvedenca mag. F. F. in G. G., pritožbeni upravni organ ugotavlja, da upravni organ prve stopnje res ni eksplicitno zapisal, da gre za mnenja navedenih izvedencev, ko je obrazložil, da so zatrjevani vplivi nameravane gradnje na stavbo last pritožnice (vpliv izkopov, obremenitev, izvedba odvodnjavanja meteorne vode pod temelje objekta in vpliv slane vode na temelje, posedanje hiše, vpliv hrupa, prahu in slabše kakovosti zraka, zmanjšana vrednost nepremičnine) kljub predloženim mnenjem pavšalne, vendar ni dvoma, da gre za opredelitev do teh mnenj. Upravni organ prve stopnje je zavzel stališče, da je predlagana gradnja skladna z OPN (in v obrazložitvi navedel razloge), pojasnil, da je pravno nepomembno, da bi lahko investitorji dostop izvedli drugje in da investitor sam navede kaj želi graditi, pa tudi, da so navedbe o vplivih obravnavane gradnje na nepremičnine pritožnice kljub predloženim mnenjem pavšalne. O predloženih mnenjih se je upravni organ prve stopnje tako izjasnil. Zavrnil je tudi pritožbene navedbe v zvezi z odmiki na priključek za plin in telekomunikacije glede odmikov, ker so bila v postopku pridobljena tudi predpisana mnenja in soglasja, med njimi Telekoma Slovenije in Mestnega plinovoda Kranj, ki s predlagano gradnjo soglašata. Glede zatrjevanih negativnih vplivov na nepremičnine pritožnice, na prah, hrup, mehansko odpornost in stabilnost, odvodnjavanje, slabše kakovosti zraka, posedanja objektov, vpliva slane vode, negativni vplivi na zasebnost, pa se pritožnica tudi ne more uspešno sklicevati, saj ni dokazala, da bi nameravana gradnja presegla zakonsko dovoljenje mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov, investitor pa mora graditi objekt tako, kot mu je dovoljeno. Pogoji gradnje, med drugim da se mora vsa načrtovana dela in posege izvajati tako, da ne bo prišlo v tem času do škodljivih emisij v okoliški prostor, da bo zagotovljena nemotena raba in varnost sosednjih zemljišč in objektov pa so tudi določeni z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem. Ukrepi za preprečitev oziroma zmanjšanje vplivov pa so v PGD, v tehničnem delu, navedeni. Da ob gradnji pritožnica ne bo dovolila uporabe svojega zemljišča, na drugačno odločitev ne vpliva. Gradnja se namreč na zemljišču pritožnice ne bo izvajala, saj izpodbijano gradbeno dovoljenje česa takšnega ne določa. Na morebitne posege, pritožnica omenja odmetavanje snega in pluženje po njenem zemljišču, torej na neko bodoče in negotovo stanje, pa se pritožnica tudi ne more uspešno sklicevati. Morebitni nezakoniti posegi v nepremičnine pritožnice niso predmet tega upravnega postopka, pač pa civilnega, v primeru spora, sodnega postopka. Pritožnica v svoji pritožbi omenja še 85. člen Zakona o cestah in navaja, da bi bilo treba izvesti geološko-geotehnično raziskavo. Navedena določba česa takšnega ne določa. Če pa ima pritožnica v mislih 85. člen OPN (cestno omrežje), pa pritožbeni upravni organ le pojasnjuje, da je izvedba geološko-geotehničnih raziskav priporočena.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

4Tožnica vlaga tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišču predlaga, da opravi glavno obravnavo in ogled na kraju samem ter tožbi ugodi, izpodbijano gradbeno dovoljenje odpravi in zadevo vrne istemu organu prve stopnje v nov postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

5Tožnica v tožbi pojasnjuje pravni interes za vložitev tožbe in zaradi gradnje dovoza na novi lokaciji, kljub že obstoječem dovozu, zatrjuje poseg v ustavno zagotovljeno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS). Zatrjuje tudi poseg v pravico do enakega varstva pravic in pravico do pravnega sredstva, ker na številne njene ugovore upravna organa nista odgovorila, s tem pa je bila njena pravica do sodelovanja v postopku in do vložitve pritožbe le formalna in zato izvotljena, kršeno pa je bilo načelo enakosti, saj sta odločbi očitno arbitrarni in očitno ne dosegata standarda razloženosti.

6Navaja, da je obrazložitev odločbe v delu, ko upravni organ navaja, da prostorsko izvedbena dokumentacija upošteva prostorsko izvedbene pogoje glede lege objektov, odmikov in priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo, določene v OPN, neobrazložena, nima razlogov o odločilnih dejstvih (ki izhajajo iz določb ZGO-1) in je ni mogoče preizkusiti, zato obstoji bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Upravni organ se namreč ni izrekel o tem, ali v konkretnem primeru sploh gre za objekt, za katerega veljajo določbe o odmiku zunanje ureditve, niti ni obrazložil skladnosti glede lege objektov in priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo. Upravna organa nista obravnavala vseh pomembnih navedb tožnice, zato odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je ni mogoče preizkusiti. Tudi organ druge stopnje je kršil njeno pravico do izjave in njeno pravico do pravnega sredstva, njegovo odločanje pa je ostalo le formalno.

7Pojasnjuje, da so investitorji prvotno vložili zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt "Komunalna ureditev parcel v naselju J.", in sicer za kanalizacijo, dovozno pot, KKS vod, vodovod, elektrovod in PTT vod. Glede na PGD z datumom 13. 1. 2017, naj bi območje vplivov nameravane gradnje predstavljala dovozna pot v dolžini 91 m z razširitvijo 0,5 m na vsako stran dovozne poti. Investitor je nato vložil prvo dopolnitev, v kateri je predvidel gradnjo v 2 fazah in dne 25. 5. 2018 še drugo dopolnitev v kateri projektant ne uporablja več pojma individualni priključek, ampak privatni dovoz. V drugi dopolnitvi kljub spremembam projektant ni navedel ničesar o odmiku, o vplivih na okolje, ukrepih za zmanjševanje vplivov, niti ni priložil soglasij. Tožnica je opozorila, da dopolnitev ni popolna, nanaša pa se na takšno spremembo zahteve, da vpliva na rabo tožničine nepremičnine (vplivi na okolje, tudi z vidika poplavne nevarnosti), poleg tega se spreminja lokacija dovoza, kar pomeni, da je vprašljiva izvedba priključka v izmeri 11,35 m ob robu glavne ceste (če je odmik od meje le 0,5 m), kot tudi zavijalni loki, zato bi morala biti dopolnitev predložena na Občino Žalec v pregled in izdano pisno soglasje. Investitorji so soglasja nato pridobili, vendar so izdana v nasprotju s predpisi.

8V zvezi z odmikom tožnica navaja, da projekt ni skladen z OPN. Projektant je prvotno predvidel odmik 4 m od parcelne meje, kar je skladno z drugo alinejo prvega odstavka 75. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu (OPN) in navajal dovozno pot, skladno z Zakonom o cestah pa uporabil izraz individualni priključek. V dopolnitvi, ki je bila vložena po tem, ko tožnica ni podala soglasja za odmik manjši od 4 metre, se pojavi izraz privatni dovoz. Navaja, da 72. in 73. člen OPN določa dopustne, nezahtevne in enostavne objekte, ki so opredeljeni v prilogah 1 do 3 OPN. V prilogi 3 OPN ni najti dovoznih poti v okviru zunanje ureditve in tudi zunanje ureditve ne, kar pomeni, da sporna pot ni dovozna pot v okviru zunanje ureditve, ampak je enostaven objekt - priključek na cesto (priloga 3). Glede na to pa je potrebno upoštevati odmik 4 m od parcelne meje (I U 119/2005). Kot zmotno ocenjuje stališče organa v zvezi z nepravilno uporabo čl. 75 OPN glede odmika. Upravni organ bi moral objekt presoditi po vsebini in ne po imenu. Izraza privatni dovoz zakonodaja ne pozna, kar pomeni, da ni predmet cestnega omrežja in je lahko le zunanje ureditve. Mnenje investitorjev nadalje potrjuje, da ne gre niti za dovozno cesto, niti za privatni dovoz, ampak za individualni priključek po 2. členu Zakona o cestah (23. točka), za katero velja odmik od meje s sosednjo nepremičnino 4 metre, po drugi alineji prvega odstavka 75. člena OPN. Tudi na te navedbe organa nista odgovorila. Obrazložitev je tudi nerazumljiva in nejasna, saj upravni organ hkrati ne navede, kaj privatni dovoz po vsebini je (kaj ga npr. loči od individualnega priključka) in kaj bo predmet nadzora. Odločbi sta zato neobrazloženi in ju ni mogoče preizkusiti; sicer pa ne glede na to že pravilna uporaba materialnega prava (čl. 75 OPN) terja zavrnitev zahteve za gradbeno dovoljenje, ker projekt ni skladen s prostorskim aktom (čl. 66/1, tč. 1 ZGO-1).

9Prav tako opozarja, da poteka ob mejni črti po parceli tožnice priključek za plin ter za telekomunikacije. V projektu niso spoštovani odmiki cestišča od plinovoda (min 2,5 m) in od Telekom omrežja (min 1 m od roba vozišča), o čemer se organ prve stopnje prav tako ni izjasnil. Sklicuje se le na izdana soglasja, vendar pa bi moral upravni organ preveriti materialnopravne določbe o odmikih.

10Tožnica v nadaljevanju pojasnjuje, da je javna cesta ozka, nasproti projektiranega individualnega priključka pa ima lastnik nepremičnine ograjo; kot jo ima 0,5 m od parcelne meje tudi tožnica. Zavijalni lok po Pravilniku o cestnih priključkih na javne ceste znaša za osebna vozila 6 m, za tovorna vozila pa 10 m. Ta zavijalni lok je nemogoče doseči pri odmiku od meje 0,5 m v smeri proti nepremičnini tožnice. Tožnica je predlagala ogled na kraju samem, kot tudi rekonstrukcijo zavijanja v dimenzijah in legi predvidene gradnje. Ker organ prve stopnje ogleda ni opravil, je stranki vzel možnost dokazovanja navedb v postopku, kar je bistvena kršitev določb postopka. Poleg tega se o tem dokazu sploh ni izjavil in odločbe ni mogoče preizkusiti.

11Tožnica je nadalje trdila, da prav tako ni ustrezna širina bankin, ki mora pri širini voznega pasu 2,5 do 3 m znašati 1 m. Tudi s spoštovanjem te določbe bi se dosegel odmik priključka za 1,5 m (0,5 m odmika plus 1 m bankine). Torej se tudi na ta način z neustreznostjo bankine dosega nedopusten odmik; predpisana širina bankine namreč ne dopušča odmika 0,5 m. Glede na predvidene bankine 0,2 m, bo torej med bankino in mejo s tožnico na razpolago 0,3 m. Projektna rešitev nadalje ne upošteva določbe čl. 85/3 OPN Žalec, po kateri morajo imeti slepo zaključene ceste urejeno obračališče zadostne širine za obračanje komunalnih vozil. Prav tako v projektu ni upoštevan Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste. Tako niso ustrezni zavijalni loki, niti v kotih, niti z vidika zavijanja v obe smeri. Ni jasno, za kakšen priključek gre glede na 5. člen Pravilnika. Nadalje upravni organ ni presojal dejstva, da je že obstoječ priključek na nepremičnini investitorjev (čl. 9), nadalje ni presojal kotov priključevanja (po 10. členu - 90 stopinj), niso jasni prečni in vzdolžni nagibi iz 11. člena pravilnika, zavijalni loki so neustrezni (čl. 12), ni jasno, kje bodo jaški (24. člen). Ob meji s parcelo tožnice poteka plinovod in priključek Telekoma. Odmik cestišča od plinovoda mora biti najmanj 2,5 m od spodnjega roba brežine cestnega nasipa in vozišča; v konkretnem primeru bo odmik manjši od 1 m. Tudi omrežje Telekoma mora biti minimalno 1 m oddaljeno od roba vozišča. Na vse navedeno organ prve stopnje ni dal odgovora, ker se je neutemeljeno skliceval na izdana soglasja. Glede na širino ceste (3,1 m) pa bi bankina morala biti široka 1 m (37. člena Zakona o projektiranju cest). Organ druge stopnje je na strani 19 v enem stavku navedel, da so zgoraj navedeni očitki neutemeljeni, ker je Občina Žalec izdala predpisana soglasja, nato pa na strani 21 še navaja, da gre za strokovno tehnične rešitve, ki jih pripravi projektant, zanje odgovarja in se upravni organ v te rešitve ne spušča.

12Obrazložitev je v nasprotju s 1. točko prvega odstavka 66. člena ZGO-1, saj je upravni organ dolžan preveriti, ali je projekt skladen s prostorskim aktom. Oba organa sta kršila navedeno določbo, ker tega preverjanja nista opravila oziroma sta ravnala nepravilno, ker te določbe nista uporabila. Sklicevanje na izdana soglasja ne zadostuje; z izdanimi soglasji se izpolnjuje naslednji od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja (po 3. točki prvega odstavka 66. člena ZGO-1).

13Nameravana gradnja in zgoraj navedene kršitve predpisov ter (nezakonite) rešitve v projektu imajo številne škodljive vplive na nepremičnino, last tožnice, kar je tožnica dokazovala z mnenjema izvedencev gradbene stroke F. F. in G. G. ter s predlaganim ogledom na kraju samem. O teh dokazih se organ prve stopnje ni izjasnil, jih ni obravnaval, niti jih ni obrazloženo zavrnil, kar vse predstavlja bistveno kršitev določb postopka, ker odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, poleg tega tožnici ni bil zagotovljen pošten postopek. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati tudi specifiko bližine stanovanjskih hiš predvideni gradnji, ki odstopa od značilnega vzorca poselitve (čl. 74/1 in 2 OPN).

14Investitorji so v spis vložili mnenje izvedencev, v katerem izvedenca ugotavljata, da je predvidena trasa po projektu "primerno uvrščena". Tožnica pa je vložila v spis mnenje izvedenca gradbene stroke G. G. z dne 11. 9. 2019, iz katerega izhaja, da je ta trasa neprimerna in da obstaja primernejša rešitev, ki na nepremičnino udeleženke ne bo imela nobenih vplivov, na nepremičnino investitorjev prostorsko ne bo vplivala drugače, kot po projektu predlagana trasa, na njihov stanovanjski objekt pa bo vplivala manj (ali nič) kot na objekte stranke, saj bo trasa oddaljena od njihove hiše cca 5,4 m (od objektov tožnice v dolžini cca 30 m pa 1,5 m). Gre za cestno traso, ki jo investitorji lahko zgradijo ob južni meji njihove nepremičnine.

15V zvezi s posameznimi emisijami tožnica navaja 1 alinejo prvega odstavka 75. člena OPN, po katerem posest in raba ne sme biti motena. Slednje v konkretnem primeru ne bo zagotovljeno. V času gradnje bo izjemno povečan hrup, kar je dokazano tudi z mnenjem izvedenca F. F. Prav tako bo hrup povečan glede na namen uporabe objekta. Štirje objekti predstavljajo dnevno 8 osebnih vozil (v povprečju 2 vozili na eno enoto) in občasno tovorna vozila ter redno tudi komunalna vozila (za katera ni znano, kje bodo obračala). Bivalni pogoji bodo bistveno spremenjeni. Zatrjuje tudi negativen vpliv vibracij in tresljajev na temelje obeh objektov ter zaradi terena, ki se zaradi poplavnosti in geološke strukture poseda meni, da bi bilo treba izvesti geološko-geotehnično raziskavo, kot to za novogradnje določa čl. 85 Zakona o cestah. Organ prve stopnje se o tem ni izjasnil in tožnica trdi, da dokumentacija ni popolna. Ista določba določa tudi, da je treba vse ceste ustrezno odvodnjavati, vendar iz projekta ne izhaja, kam v podtalje bo odtekala voda, če je cesta pod nagibom in je odvodnjavanje "razpršeno". Pričakovati je, da bo voda odtekala pod temelje hiš tožnice in povzročala posedanje. Iz mnenja izvedenca F. F. izhaja, da je izvedba odvodnjavanja takšna, da bo potekalo s ceste pod temelje obeh objektov glede na skico prečnega profila. Voda bo odtekala v podtalje (gl. tekstualni del PGD stran 12). Iz mnenja tudi izhaja, da je ARSO v soglasju z dne 11. 1. 2017 posebej predpisal, da se sme cesta, teren in manipulativne površine izvesti zgolj in samo do kote sosednjih zemljišč. Iz prečnega profila ceste (slika 1 v mnenju na strani 5) pa izhaja, da je prečni profil narisan v nasipu, pri čemer je označena tudi kota terena, ki pa je dejansko nad samo cesto. Brežini sta narisani tako, da se spuščata pod sam teren, kar je nelogično in zavajajoče. Prav tako iz Slike 1 ni mogoče ugotoviti, kje natančno naj bi bila locirana trasa glede na parcelne meje, kar predstavlja pomanjkljivost dokumentacije. Niti na to navedbo organ prve stopnje ni odgovoril, nedvomno pa gre za obrazloženo navedbo, tožnici pa je potrebno priznati interes, da doseže, da se voda ne bo stekala v njeno nepremičnino, saj se bo zaradi bližine dveh objektov stekala v podtalje in povzročala posedanje.

16Zgoraj opisan promet bo nedvomno povzročil slabšo kakovost zraka na nepremičnini, ob gradnji bo oteženo tudi zračenje in zadrževanje izven hiše, promet po cesti pa bo na slabšo kvaliteto zraka vplival stalno. Življenje bo potrebno bistveno prilagoditi. Prav tako iz mnenja izvedenca gradbene stroke F. F. izhaja, da je z vidika gradbene stroke predvideno posedanje objektov zaradi dinamičnih obremenitev ob gradnji in kasnejšega projekta, kot tudi zaradi odtekanja meteornih voda pod temelje obeh objektov. Nastanek škode na temeljih objektov bo povzročalo tudi odtekanje slane vode, kar potrjuje mnenje izvedenca gradbene stroke. Prav tako potek ceste tik ob nepremičnini, mimo intimnih prostorov, bistveno krni ne le bivalne pogoje, ampak povzroča tudi manjvrednost nepremičnine in posega v zasebnost. Iz mnenja izvedenca F. F., ki je v zvezi s tem navedel tudi tuje vire (tč. 3/3 na 6. strani mnenja), izhaja, da se vrednost nepremičninam ob novo zgrajenih prometnicah pomembno zniža. Slednje pa je potrdil tudi izvedenec G. G.

17Tožnica je že z vlogo z dne 15. 7. 2019 tožnica še opozorila, da sta tudi izvedenca, katerih mnenje so pridobili investitorji, potrdila poslabševanje vpivov s parcelacijo in gradnjo, da je razpad obstoječega betona v temeljih objekta zaradi vdora s solmi nasičene meteorne vode v podatlje neizogiben; oziroma, po drugi strani, nista ovrgla navedb o tem, da priključek ni skladen s predpisi, navedb o hrupu kot negativnem vplivu, prav tako o poslabšanju zraka, o tresljajih in prašenju. Izvedenca, ki ju je angažiral investitor, sta torej potrdila škodljive vplive na nepremičnino stranke, torej za upravni organ ne morejo biti sporni.

18Tožnica se ne strinja z obrazložitvijo prvostopenjskega organa in drugostopenjskega organa, da so njene navedbe o vplivih na nepremičnine pavšalne in nimajo podlage v dejanskem stanju in da morebitni bodoči vplivi, ki bi nastali ob izvajanju gradnje in ob uporabi načrtovanega objekta, niso predmet izdaje tega gradbenega dovoljenja. Prav tako navaja, da ni pravilno stališče drugostopenjskega organa, da bi tožnica morala izkazati, da bodo hrup in ostali vplivi presegli zakonsko dovoljene vrednosti. Stališče organa druge stopnje je napačno. Ne gre za gradnjo zaradi splošne koristi v smislu določb OZ, pa tudi če bi šlo, ni niti zakonsko, niti po sodni praksi merilo prekoračitev dovoljenih vrednosti.

19Tožnica je v postopku na prvi stopnji uveljavljala, da je z nameravano gradnjo poseženo v njeno ustavno zagotovljeno pravico do zasebne lastnine (33. člen U RS). Upravni organ se o tem ni izjasnil, zato odločbe ni mogoče preizkusiti. V danih okoliščinah je z zdravorazumsko razlago jasno, da želijo investitorji škodljive vplive novogradnje prevaliti čim dlje stran od svoje stanovanjske hiše. Vprašanje, ki se postavlja, je, ali je avtonomnost investitorja pri odločanju o umestitvi objekta tako absolutna, da lahko prevali škodljive učinke gradnje na sosednjo nepremičnino, če jih lahko v manjšem obsegu (ali celo v bistveno manjšem, delno pa sploh v nobenem) trpi sam na svoji nepremičnini?

20Tožnica se sklicuje na določbo drugega odstavka 74. člena OPN, po kateri je treba pri lociranju in gradnji upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske tradicije v obravnavani arhitekturni krajini. Vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo težiti k ohranjanju kvalitete arhitekture posameznih območij in izboljšanju negativnih dosedanjih posegov. Gradbeno dovoljenje ni skladno s prostorskimi predpisi tudi z vidika tega člena. Tožnica je uveljavljala, da v vasi in v kraju J. odmik individualnega priključka 0,5 m od meje in 1,5 m od stanovanjskih hiš ni tipično lociranje, sploh pa ni tipično lociranje gradnja dveh dovozov.

21Končno tožnica opozarja na drugi odstavek odstavek 20. člena ZUS-1, da sodišče ni vezano na dokazne predloge strank in lahko izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti ter pravilni odločitvi. Tako je v sodbi U 244/2007 naložilo po potrebi tudi postavitev izvedenca. Tožnica je prepričana, da je glede na številne upoštevne ugovore in pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje v posledici zmotnih materialnopravnih izhodišč potrebno, da organ prve stopnje izvede vse predlagane dokaze, sodišče pa naloži izvedbo tudi kakšnega dodatnega dokaza, da bo dosežena zakonita odločitev.

22V dokaz vseh zgornjih navedb tožnica predlaga svoje zaslišanje, ogled na kraju samem, vpogled v izvedenski mnenji F. F. in G. G., vpogled v fotografije, v projektno dokumentacijo; mnenje H. H. in I. I. in ostale listine v upravnem spisu.

23Tožena stranka je po pozivu sodišča posredovala samo upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

24Stranka z interesom v tem upravnem sporu, B. B., v odgovoru na tožbo vztraja, da je vložena tožba neutemeljena, materialnopravna stališča tožnice pa so zmotna. Dejansko stanje je pravilno ugotovil že upravni organ in tega navedbe tožnice v vloženi tožbi ne morejo spremeniti. Prav tako v dosedanjem upravnem postopku niso bile zagrešene procesne kršitve. Na podlagi navedenega sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

25Pojasnjuje, da postopek oblikovanja se je po pogovoru s strokovnjaki izoblikovala sedanja rešitev, ker ponuja optimalno umestitev v prostor glede na veljavni OPN in ostalo zakonodajo. Dovoz na severni strani je namreč edina logična izbira, saj glede na lego sonca to pomeni popoldansko/večerno sonce na strani, kjer sta predvidena terasa in vrt. Gre za varianto, ki jo imajo izbrani vsi sosedje, vključno s tožnico. Na zadnji parceli, št. 1823/554, se bo postavil dom družine B., ker ponuja edinstveno lego zraven dreves in potoka in je zato tudi največja parcela. Parcelacija parcel je bila vrisana šele leta 2015 in je predvidevala 92 metrov dolg dovoz, skladno z OPN odmaknjen 0,5 metra od severne meje. Na samem postopku parcelacije so bili prisotni vsi mejaši, vključno s tožnico, ki je podpisala izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje. Projekt z 0,5 metra odmika je skladen z zakonodajo oziroma OPN. V zvezi s vplivi gradnje pojasnjuje, da je v projektu, skladno z gradbenimi standardi, zelo natančno navedeno kakšen mora biti postopek gradnje, kakšni stroji se lahko uporabijo in kakšna je lahko njihova največja moč, da ne pride do kakšnih poškodb nepremičnine tožnice. Celotno dokumentacijo sta pregledala tudi sodna izvedenca gradbene stroke H. H. in I. I. in potrdila, da je projekt primeren. Pojasnjuje kronološki potek priprave in postopek pridobivanja soglasij in kot neutemeljene šteje navedbe, da bi bilo v predmetnem postopku treba uporabiti določila Gradbenega zakona (GZ). 106. člen GZ namreč jasno določa, da se postopki, začeti pred začetkom uporabe GZ, končajo po določbah ZGO-1, navedeno pa je pojasnil tudi organ druge stopnje v svoji odločbi.

26Nameravana gradnja je povsem skladna tako z zakonom kot drugimi predpisi (npr. OPN). Pridobljena so vsa predpisana soglasja, upravni organ pa se v vsebino pridobljenih soglasij ni dolžan spuščati, saj je to predmet odločanja in preizkusa s pravnimi sredstvi v drugih postopkih, razen v primeru, ko ZGO-1 izrecno zahteva, da organ preveri, ali ima soglasje določeno vsebino (glej npr. sodbo I U 837/2020). Izpolnjeni so torej vsi pogoji po 66. členu ZGO-1 za izdajo gradbenega dovoljenja.

27Ugotoviti je potrebno, da E. E. s svojo tožbo ne varuje svojih pravnih interesov, temveč zgolj dejanske interese, kar pa ni dopustno. Upravni organ je namreč dolžan izrecno preizkusiti le tiste ugovore stranskega udeleženca, ki so relevantni z vidika varovanja konkretnih pravnih interesov in s tem morebitna ovira za izdajo gradbenega dovoljenja (glej npr. sodba I U 2171/2009, II U 211/2014). Kot neutemeljenega zavrača tudi očitek neizvedbe ogleda, ker niti po ZGO-1, niti po ZUP, ogled na kraju samem ni predpisan kot obvezno dejanje organa v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Poleg navedenega opravljeni ogled ne bi v ničemer vplival na odločitev upravnega organa, posledično pa bi bila oprava ogleda tudi v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.

28Nadalje se go. E. E. sklicuje na sodbo I U 119/2015 v delu, kjer pojasnjuje, da naj bi bilo potrebno upoštevati odmik 4 m od parcelne meje, vendar pa je ta sodba neustrezna, saj temelji na Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008). Navedena uredba je bila veljavna od 15. 5. 2008 do 8. 3. 2013, kar pomeni, da se njene določbe pri odločanju upravnega organa v predmetni zadevi niso več uporabljale in jih organ ni dolžan upoštevati, posledično pa je sklicevanje na navedeni primer sodne prakse povsem neustrezno, stališče upravnega organa na prvi in drugi stopnji pa zato povsem pravilno.

29Nadalje pa je potrebno izpostaviti, da je, ko gre za vpliv gradnje na sosednjo nepremičnino, odločilno vprašanje krajevno običajne mere. Pred nedovoljenimi imisijami, kamor sodijo npr. tudi prekomeren smrad in hrup, imajo prizadeti varstvo pred sodiščem splošne pristojnosti (glej npr. sodba I U 1243/2015). Vsaka navedba o "nezadovoljstvu" posameznega soseda pač ni predmet upravnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Predmet upravnega postopka (in s tem upravnega spora) je torej lahko le vsebina gradbenega dovoljenja, ne pa morebitna odstopanja od tega dovoljenja, do katerih naj bi prišlo z gradnjo ali bodočo rabo objekta. Skladno s prvim odstavkom 65. člena ZGO-1 bi morala oseba, ki nameravani gradnji nasprotuje za svoje trditve predložiti ustrezne dokaze, ki so v postopku izdaje gradbenega dovoljenja praviloma listinski in pripravljeni s strani pooblaščene osebe (glej npr. sodba III U 244/2016-28), navedbe go. E. E. o povečanju prometa pa so bile zgolj hipotetične, povsem pavšalne in jih ni uspela izkazati niti v najmanjšem delu. Nadalje so neutemeljene navedbe tožnice, da so bili njeni ugovori glede zagotovitve mogočega in legalnega dostopa glede na dokumentacijo v upravnem postopku nezadostno obrazloženi. Iz obrazložitve odločb pa izhaja ravno nasprotno, pri tem so izpolnjeni vsi pogoji iz 66. člena ZGO-1. Prav tako tožnica v predmetnem postopku ne more varovati tujih pravic, temveč le svoje, sodišče pa se posledično ni dolžno opredeliti do nobenega tožbenega ugovora, ki neposredno ne posega v njen pravni interes. Prav tako ima investitor vse možnosti, da v okviru pravice graditi izvaja gradnjo, po svoji prosti presoji oziroma izbiri ter v okviru zakonodaje. Tožnica tudi sicer načrtovani privatni dovoz obravnava kot javno cesto, kar seveda ni, s čimer namerno zavaja organ in povzroča škodo investitorju.

30Tožnici je bila dana možnost sodelovanja v postopku, zato so njene navedbe o domnevnih kršitvah procesnih pravic neutemeljene. V postopku ji ni bila kršena pravica do izjave, saj je imela možnost pojasniti svoja stališča v zvezi z nameravano gradnjo in se izjaviti o vseh dokazih. Obrazložitev izdanega dovoljenja in drugostopenjske odločbe pa je dovolj jasna in temeljita. Osredotoča se pač na to, kar je v predmetnem postopku ključno - da so izpolnjeni pogoji po 66. členu ZGO-1. Tožnica zaradi nameravane gradnje ne bo trpela nobenih protipravnih posledic. Pritožbi priložene fotografije so nerelevantne, saj se ne nanašajo na predmetno gradbeno dovoljenje, poleg tega so v celoti nejasne. Nadalje je nepravilno pravno naziranje tožnice iz IV. točke tožbe, da sodišče ni vezano na dokazne predloge strank in lahko izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti ter pravilni odločitvi, pri tem pa se sklicuje na drugi odstavek 20. člena ZUS-1 in to določilo jemlje kot absolutno. V zvezi z navedenim se pojasnjuje, da je pri tem potrebno upoštevati tudi 52. člen ZUS- 1. Glede na vse navedeno je potrebno tožbo v celoti zavrniti in naložiti plačilo stroškov postopka E. E.

Oprava glavne obravnave

31Sodišče je v zadevi dne 6. 11. 2023 in 6. 5. 2024 izvedlo glavno obravnavo, v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke, ki izostanka ni opravičila, je pa sodišču 16. 8. 2023 posredovala soglasje na podlagi 5. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, da sodišče odloči na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov strank brez glavne obravnave.

Dokazni sklep

32Sodišče je na naroku za glavno obravnavo v dokazne namene vpogledalo in prebralo vse listine upravnega spisa priloženega sodnemu spisu ter priloge tožeče stranke od A1 do A6 in priloge tožene stranke B1-B2 ter izvedlo dokaz z zaslišanjem tožeče stranke E. E. in prizadete stranke B. B.

Presoja tožbe

K I. točki izreka:

33Tožba je utemeljena.

34Sodišče uvodoma ugotavlja, da so investitorji vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja vložili 22. 11. 2017, zato se je v obravnavani zadevi, na podlagi prvega odstavka 106. člena GZ², postopek izdaje gradbenega dovoljenja pravilno končal po določbah ZGO-1. Ob upoštevanju zgoraj navedene ugotovitve, sodišče pritrjuje toženi stranki, da pravno podlago odločitve o izdaji gradbenega dovoljenja predstavlja določba 67. člena ZGO-1³.

35Gradbeno dovoljenje je torej odločba, s katero pristojni upravni organ dovoli gradnjo in s katero določi konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati (6. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1), izda pa se za celoten objekt ali pa za njegov del, ki pomeni tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in se da samostojno uporabljati, če se objekt gradi oziroma rekonstruira po delih in to tudi opredeljuje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 67. člena ZGO-1). Gradbeno dovoljenje se torej izda le za cel objekt ali za del objekta, če so za to izpolnjeni prej navedeni pogoji in če je to tako opredeljeno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. V obravnavani zadevi je sporna izdaja gradbenega dovoljenja za gradnjo komunalne ureditve parcel v naselju J., Občina Žalec, ki v I. fazi zajema gradnjo kanalizacije na parc. št. 1940/2, 1823/552 in 1823/553, vodovod na parc. št. 1940/2, 1823/552 in 1823/553 in v II. fazi privatni dovoz na parc. št. 1940/2, 1823/552, 1823/553 in 1823/575, kabelski (KKS) vod na parc. št. 1823/559, 1823/558, 1823/552 in 1823/553, elektrovod na parc. št. 1823/552, 1823/553, 1823/554, 1823/556, 1823/557, 1823/555, 1823/575 in 1823/576, telekomunikacijski (PTT) vod na parc. št. 1823/552, 1823/553 in 1823/575 vse k. o. 000 - D., torej za gradnjo objekta, za katerega so investitorju predložili projektno dokumentacijo, iz katere je razvidna gradnja v dveh fazah.

36Kot materialnopravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe so v njenih razlogih navedene določbe ZGO-1 in OPN. Sodišče ugotavlja, da uporaba določb OPN sama po sebi v obravnavani zadevi ni sporna, sporna pa je njihova pravilna uporaba.

37Pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja so tako določeni v določbi 66. člena ZGO-1. Kot izhaja iz prvega odstavka 66. člena ZGO-1, mora pristojni upravni organ, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti tudi: (1.) ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom, (2.) ali je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki je med izdelavo projekta izpolnjevala s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta, ter ali je oseba, ki je navedena kot odgovorni projektant, med izdelavo projekta izpolnjevala pogoje za odgovornega projektanta, (3.) ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja, (4.) ali ima projekt predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana, ter ali so revidenti in odgovorni revidenti, ki so jo opravili, med revidiranjem izpolnjevali pogoje za revidenta in odgovornega revidenta, (5.) ali so dajatve in prispevki, določeni z zakonom, plačani oziroma so na drug zakoniti način izpolnjene investitorjeve obveznosti, (6.) ali ima investitor pravico graditi in (7.) ali iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta, če se gradi nov objekt ali če se objekt prizidava, nadzidava ali rekonstruira tako, da se zato spreminjajo osnovni parametri obstoječih priključkov oziroma se povečujejo zahteve v zvezi z njegovo komunalno oskrbo.

38Sodišče v nadaljevanju ugotavlja, da je bil tožnici v postopku izdaje izpodbijane odločbe, na podlagi 43. člena ZUP, utemeljeno priznan položaj stranskega udeleženca, in sicer kot lastnici sosednjih nepremičnin. Ugotavlja tudi, da je tožnica v postopku pred organom prve in druge stopnje (vložila je pritožbo) sodelovala aktivno in s svojimi pripombami oporekala nameravani gradnji, zato je tožnica tudi legitimirana za vložitev te tožbe.

39Sodišče pritrjuje toženi stranki in stranki z interesom v tem upravnem sporu, da lahko stranka z interesom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja varuje samo svoj pravni interes in se v tej zvezi sklicuje na določbo 43. člena ZUP⁴, ki določa, da v postopku kot je obravnavani, stranski udeleženec sodeluje zaradi varstva svojih pravnih koristi, ki izhajajo iz materialnih predpisov, ki jih mora pri odločanju uporabiti upravni organ. V konkretnem primeru so to določbe ZGO-1 in OPN. O obsegu varovanja zatrjevanih pravnih koristi, ki je v obravnavani zadevi (tudi) sporen, se je med drugim izreklo tudi Vrhovno sodišče, ki je v Sklepu X Ips 274/2011 navedlo, da lahko v upravnem postopku poleg strank sodelujejo tudi stranski udeleženci, ki na podlagi prvega odstavka 43. člena ZUP vstopajo v (tuj) postopek zaradi varstva svojega pravnega interesa, to je svojih pravnih koristi. Pravna korist pa je neposredno na zakon ali drug predpis oprta osebna korist, kot to določa drugi odstavek 43. člena ZUP. Pojasnilo je tudi, da na podlagi teh jasnih določb 43. člena ZUP, tudi v teoriji upravnega prava in v upravnosodni praksi ni dvomov ali dilem, da lahko v upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke (aktivne stranke) oziroma po uradni dolžnosti (proti pasivni stranki) varujejo svoje pravice ali pravne koristi tudi tretji stranski udeleženci. Obseg varstva njihovih pravic in pravnih koristi pa je odvisen od njihove aktivnosti in omejen z njihovim pravnim interesom v (tujem) postopku. V tem obsegu (izključno zaradi varstva svoje neposredno na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi) lahko izvršujejo tudi svoje procesne pravice. Katere svoje pravice in pravne koristi v upravnem postopku varujejo, pa je odvisno od relevantnega materialnega prava in dejanskih okoliščin primera. Upravni postopek in upravni spor namreč ne poznata tako imenovano actio popularis, ki pomeni pravico državljana, da se samostojno pojavlja v (tujem) postopku zaradi zaščite javnega interesa in interesa drugih oseb. V istem sklepu se je VS RS sklicevalo na več svojih odločitev iz katerih izhaja, da lahko stranski udeleženec v postopkih, v katerih se odloča o dovolitvi posega v prostor, varuje le svoje neposredne pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javno korist.

40O obsegu varovanja pravic in pravnih koristi stranskih udeležencev v tujem upravnem postopku se je med drugim v sodbi III U 71/2016-21 izreklo Upravno sodišče RS, ki se je sklicevalo tudi na odločitev Ustavnega sodišča v odločbi št. Up-741/12-21 z dne 2. 7. 2015, ker je slednje razširilo pred tem oblikovana stališča sodne prakse glede položaja stranskega udeleženca oziroma upoštevnih ugovorov, ki jih ta lahko uveljavlja v postopku (presoje) izdaje gradbenega dovoljenja in navedlo: "Ustavno sodišče je navedlo, da je pravno upošteven interes, ki ga mora varovati upravni organ (ter sodišče v upravnem sporu) podan, če se nanaša na določen omejen krog subjektov, ki se glede možne prizadetosti z odločitvijo upravnega organa razlikujejo od drugih, če bo z odločitvijo upravnega organa, izdano v konkretnem postopku, ta interes lahko neposredno prizadet ter če obstaja pravna norma, na katero se lahko oprejo ti subjekti in ki jo mora upravni organ upoštevati pri svojem odločanju v konkretni zadevi. Določena pravna norma lahko namreč sočasno varuje več interesov, tako javni, kot tudi več različnih zasebnih interesov. Presoja, ali ima oseba pravno korist, da se gradnja ne dovoli, je odvisna od ugotovitve, ali je določena norma namenjena tudi zaščiti zasebnega interesa in ga kot takega pravo varuje kot upravičenje nasproti državi. Ustavno sodišče je poudarilo, da ni mogoče trditi, da prostorski izvedbeni pogoji ne varujejo tudi pravnih interesov oseb, katerih uživanje lastninske pravice (33. člen v zvezi s 67. členom Ustave) bi bilo lahko neutemeljeno prizadeto z gradnjo, ki bi posegla v določeno zaključeno prostorsko in bivanjsko celoto. Pri prostorskem načrtovanju morajo biti upoštevani tako javni kot zasebni interesi, posege v prostor je treba načrtovati tudi z namenom ustvarjanja kakovostnih bivalnih razmer, kar mora biti upoštevano tudi pri odločanju o izdaji gradbenega dovoljenja, s katerim se s pravnim učinkom za posamezni primer preverja skladnost nameravane gradnje s predpisanimi pogoji."

41Ob upoštevanju navedenih stališč VS RS, Upravnega sodišča RS in Ustavnega sodišča RS, mora sodišče svojo odločitev o utemeljenosti ugovorov, ki se nanašajo na nameravano gradnjo presojati ob upoštevanju nesporne in neprerekane okoliščine, da je tožnica lastnica nepremičnin parc. št. 1823/36, *719 in *246 k. o. 000 - D., nepremičnin, ki mejijo na gradnjo ceste v dolžini 91 m v odmiku 0,5 m od parcelne meje z njenimi nepremičninami, pri čemer pa sta tožničina objekta, dve med seboj povezani stanovanjski hiši ( v eni tožnica prebiva) v dolžni zidu cca 30 m, oddaljena le 1 m od te parcelne meje, v nadaljevanju pa nameravana gradnja meji na kmetijsko zemljišče in nadaljnje neprerekane okoliščine, da bo cesta, ki se bo gradila vodila do štirih parcel namenjenih stanovanjski gradnji, torej bo od objektov tožnice oddaljena 1,5 m, od nepremičnin (kmetijsko zemljišče) pa 0,5 m (in s tem pravilne opredelitve privatnega dovoza). Tožnica je tako v upravnem postopku, kot v tožbi ugovarjala odmikom nameravane gradnje od parcelne meje in njenih objektov, zaradi škodljivih vplivov na stabilnost njenih objektov, ogrožanje temeljev njenih objektov in vplivov gradnje in iz namembnosti izvirajočih vplivov (hrup, tresenje, prah...), kar je tožnica dokazovala tudi z mnenjem izvedencev gradbene stroke F. F., sodnega izvedenca in cenilca za gradbeništvo (september 2018) in izvedenskim mnenjem G. G., sodnega izvedenca in cenilca za gradbeništvo (11. 9. 2019) ter s predlaganim ogledom na kraju samem.

42Sodišče po vpogledu v listine upravnega spisa in obe citirani izvedeniški mnenji, ki sta sestavni del upravnega spisa, ugotavlja, da iz tožničinih ugovorov in obeh izvedeniških mnenj izhaja, da bi nameravana gradnja povzročila kar nekaj vplivov na tožničine nepremičnine. Tako iz izvedeniškega mnenja mag. F. F. izhaja, "da je na osnovi projektne dokumentacije predložene upravnemu organu mogoče ugotoviti, da je projektant v osnovi ugotovil, da gre za dovozno cesto, za katero bi bilo treba upoštevati 4 m odmik od sosednje parcelne meje in da je do spremembe projekta iz dovozne ceste z upoštevanjem vseh pogojev ZC in Pravilnika o cestah v Občini Žalec (zapis v izvedeniškem mnenju), v privatni dovoz, ki ga relevantna zakonodaja ne definira, prišlo po zavrnitvi tožničinega soglasja za manjši odmik". Iz navedenega mnenja izhaja tudi, da izvedenec opozarja na neskladje med soglasjem ARSO z dne 11. 1. 2017 in prečnim profilom ceste (iz predložene projektne dokumentacije) in posledično problem odvodnjavanja s ceste, ker bo voda s ceste zatekala pod temelje obstoječih objektov (razpad obstoječega betona...). Prav tako je (med drugim) opozoril na pomanjkljivo lociranje trase objekta glede na parcelne meje in nejasnosti projekta v zvezi s preglednostjo in oskrbovanjem ter vzdrževanjem komunalne opreme ter na vplive ob sami gradnji ceste na tožničine nepremičnine (meja gradbišča je označena vse do meje in ne 0,5 m od nje). Iz Izvedenskega mnenja G. G. pa izhaja, da bodo vplivi na tožničine nepremičnine pri projektirani oddaljenosti 0,5 m od parcelne meje in oddaljenosti 1,5 m od tožničin objektov neizogibno nastali. Sklicuje se na projektirani prečni naklon ceste, kar bo povzročilo stekanje meteorne vode na posestvo tožnice, tudi odmetavanje snega bo možno samo na posestvo tožnice ter na nastanek škode zaradi soljenja ceste. Tudi iz tega izvedenskega mnenja izhaja povečan hrup, tresljaji in prašenje in nestrinjanje z mnenjem izvedencev H. H. in I. I., da je projektirani cestni priključek optimalni dostop do parcel, nastalih z izvedeno parcelacijo.

43Sodišče je v nadaljevanju vpogledalo tudi v Izvedeniško mnenje (naročnik mnenja investitorji) H. H., izvedenca gradbene stroke in I. I., izvedenca gradbene stroke (21. 11. 2018), v katerem ugotavljata, da izraza dovozna pot in privatni dovoz ne pozna ne Zakon o cestah, niti Pravilnik o projektiranju cest in da v tem primeru ne gre niti za dovozno cesto, niti za privatni dovoz, ampak je v konkretnem primeru pomemben le cestni priključek prikazan v projektu, kot optimalna rešitev za dostop do novih parcel, sicer pa se izvedenca v tem mnenju ne strinjata z možnimi vplivi gradnje spornega cestnega priključka na tožničine nepremičnine

44Na podlagi navedenega (povzetka tožničinih navedb in ugovorov in podatkov iz izvedeniških mnenj) sodišče ugotavlja, da torej tožnica uveljavlja ugovore oziroma nasprotuje gradnji privatnega dovoza in tudi komunalne ureditve zato, ker bo motena njena posest. Vplive nameravane gradnje je v upravnem postopku in tožbi navedla konkretizirano in jih oprla tudi na izvedeniška mnenja.

45Tožnica torej uveljavlja dopustne ugovore, ki se navezujejo na prej navedeno določbo 66. člena ZGO-1, ki zahteva, da mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti tudi, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom. To pomeni, da mora organ v obravnavanem primeru preveriti, ali je projekt izdelan skladno z določbami Odloka o PUP, ki v določbi 75. člena (odmiki)⁵ določa pogoje v zvezi z oddaljenostjo objektov od parcelnih meja in ki jih ne v primeru 1 alineje, ne 5 alineje prvega odstavka 75. člena OPN ni mogoče tolmačiti drugače, kot pravilno zatrjuje tožnica, da so odmiki namenjeni preprečevanju negativnih vplivov na sosednjo posest.

46Sodišče tako ugotavlja, da se ne prvostopenjski, ne organ druge stopnje nista opredelila do po presoji sodišča najpomembnejšega tožničinega ugovora, da relevantna zakonodaja ne pozna izraza privatni dovoz in da bi bilo treba sporni cestni priključek opredeliti skladno s pogoji in zahtevami ZC in Pravilnika o projektiranju cest, kar utemeljujejo tudi uvodoma citirana izvedeniška mnenja. Sodišče kot pavšalno ocenjuje navedbo tožene stranke (drugostopenjskega organa), da so po njegovi presoji izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja in da je odločitev upravnega organa prve stopnje obširno in korektno obrazložena. Iz obrazložitve organa prve stopnje namreč ne izhaja njegovo (argumentirano) stališče do tožničinih ugovorov in stališč prej citiranih izvedeniških mnenj, ampak zgolj neobrazložena navedba, da je projektna dokumentacija upoštevala prostorsko izvedbene pogoje glede lege objektov, odmikov in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, določene v OPN. Sodišče zato, drugače kot drugostopenjski organ, sodi, da se je prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe do tožničinih pripomb opredelil pomanjkljivo. Opredeliti bi se moral do tožničinih navedb in jih ovrednotiti ob upoštevanju vseh treh izvedeniških mnenj vloženih v upravni spis in upoštevati tudi dejstvo, da se gradbeno dovoljenje nanaša na dostop do 4 samostojnih parcel in sprejeti dokazni sklep, zakaj je sledil projektni dokumentaciji, da gre za privatni dovoz in s tem za uporabo določbe četrte alineje prvega odstavka 75. člena OPN. Organ se ni opredelil niti do vsebine oziroma pomena listinskih dokazov, na katere se je tožnica sklicevala ves čas postopka. Drugostopenjski organ je razloge odločitve sicer dopolnil, vendar pa tudi njegova obrazložitev za preizkus ter potrditev odločbe kot v celoti pravilne in zakonite ne zadošča, toliko bolj, ker svojega stališča, da bi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja tožnica morala zatrjevane negativne vplive na njene nepremičnine, v delu, ki presega zakonsko dovoljene mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov izkazati. Kateri so dopustni vplivi drugostopenjski organ ne pojasni.

47V nadaljevanju sodišče v obravnavani zadevi ne soglaša s stališčem tožene stranke, v zvezi s presojo projektne dokumentacije in vezanostjo upravnega organa na mnenja in soglasja, ki so za predvideno gradnjo predpisana. Res je, da po 47. členu ZGO-1 odgovorni projektant odgovarja za vsak načrt, ki ga je izdelal ter jamči, da je načrt v skladu s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in projektnimi pogoji, da izpolnjuje vse bistvene zahteve in da mora biti s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja dokazano, da bo objekt kot celota izpolnjeval predpisane bistvene zahteve in bo v skladu s prostorskimi akti. Kot je sodišče že pojasnilo, pa mora taka presoja vključevati tudi navedbo organa o ne samo določilih OPN, ampak tudi podatke o tem, kako je preverila, da je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom. To velja toliko bolj v obravnavani zadevi, ko je sporno že poimenovanje objekta (privatni dovoz) in s tem povezanimi pogoji njegove graditve ter zatrjevanimi (in po presoji sodišča z dokazi podprtimi trditvami) negativnimi vplivi na tožničine nepremičnine.

48Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo organu, ki jo je izdal, v ponovni postopek.

K II. točki izreka:

49Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnice, ki je upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. V skladu s tem pravilnikom je sodišče tožnici priznalo stroške v znesku 385,00 EUR, povečane za 22 % DDV, torej skupaj 469,70 EUR, ker je bila zadeva rešena po opravljeni glavni obravnavi, tožnico pa je v postopku zastopala odvetnica. Stroške je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

K točki III izreka:

50Povračilo stroškov postopka je zahtevala tudi stranka z interesom, ki je v postopku nastopala na strani tožene stranke.

51Odločitev o stroških stranke z interesom je sodišče sprejelo na podlagi določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki urejajo povrnitev stroškov stranskemu intervenientu (tako Vrhovno sodišče RS v sklepu opr. št. I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013) in se v upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporabljajo za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1. ZPP v prvem odstavku 154. člena določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe (načelo uspeha), nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške postopka.

52Ker je sodišče tožbi ugodilo, stranka z interesom, ki si je v postopku prizadevala za zavrnitev tožbe, objektivno gledano ni uspela, zaradi česar tudi ni upravičena do povračila priglašenih stroškov. Zahtevek za povrnitev stroškov postopka, ki ga je postavila, je zato sodišče na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrnilo.

¹ (1) Postopki, začeti pred začetkom uporabe tega zakona na podlagi Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15; v nadaljnjem besedilu: ZGO-1), se končajo po določbah ZGO-1.
² Postopki, začeti pred začetkom uporabe tega zakona na podlagi Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15; v nadaljnjem besedilu: ZGO-1), se končajo po določbah ZGO-1.
³ 67. člen(1) Gradbeno dovoljenje se izda za celoten objekt ali pa za njegov del, ki pomeni tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in se da samostojno uporabljati, če se objekt gradi oziroma rekonstruira po delih in to tudi opredeljuje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja.(2)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko izda gradbeno dovoljenje tudi za del objekta oziroma za izvedbo posameznih gradbenih ali inštalacijskih del oziroma tehnoloških naprav, če gre za gradnjo objekta gospodarske javne infrastrukture.
⁴ 43. člen(1) Pravico udeleževati se postopka ima tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). (2) Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. (3) Oseba iz prvega odstavka tega člena ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače.(4) Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes.
⁵ (1) Odmiki od parcelnih mej: - novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, - novi objekti (nad in pod terenom) morajo biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj polovico višine objekta, - medposestne ograje, škarpe in podporne zidove se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, pisno sporazumejo, sicer morajo biti oddaljene 0.50 m od parcelne meje, - odmiki zunanjih ureditev (privatni dovozi, dvorišča) od parcelne meje morajo biti vsaj 0.50 m, - odmiki spominskih obeležij in elementov urbane opreme od parcelne meje morajo biti vsaj 0.50 m.