VSL Sklep III Cp 2229/2024

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se pravdni postopek, ki je bil v mirovanju od 27. 6. 2024, nadaljuje z dnem 30. 10. 2024 (I. točka izreka) ter da se predlog toženca za prekinitev postopka zavrne (II. točka izreka).

2Zoper sklep se pritožujeta dedinja A. A. ter pooblaščenec toženca.

3Dedinja po pokojnem tožencu A. A. v pritožbi navaja, naj se postopek nadaljuje šele po končanem postopku dedovanja in končnem dednem sklepu. Meni, da zgolj dedni upravičenci še niso dediči.

4Zoper II. točko izreka sklepa se pritožuje tudi pooblaščenec toženca iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pravdni postopek prekine do pravnomočnosti sklepa o dedovanju v zapuščinskem postopku. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču v novo odločanje. Pritožnik navaja, da je po mnenju treh dedinj B. B., C. C. in A. A. sklep nezakonit. Kot pooblaščencu zapustnika mu do dneva vložitve pritožbe ni bil odobren vpogled v zapuščinski spis in se je s potencialnimi dediči po pokojnem toženca seznanil šele s prejemom tožnikove vloge. Tri dedinje se ne strinjajo z zavrnitvijo predloga za prekinitev postopka, dve izmed njih pa se ne strinjata niti z umikom tožbenega zahtevka. Dedne upravičenke trdijo, da v zapuščinski postopek niso vključeni vsi dedni upravičenci ter da je podan konflikt interesov med tožnikom in dednimi upravičenci po pokojnem tožencu, zaradi česar je nujna prekinitev postopka. Tožnikov oče je namreč eden izmed dedičev pokojnega toženca. V primeru nadaljevanja postopka bo prišlo do nevzdržnega položaja, ker pooblaščenec ne bo imel enotnega mandata dedičev. Sodišče bi moralo zaradi kolizije interesov postopek prekiniti do zaključka zapuščinskega postopka oz. vsaj dokler v zapuščinskem postopku ne bo postavljen skrbnik zapuščine. Prav tako je pokojni toženec zoper tožnika in njegovega očeta D. D. vložil izbrisno tožbo za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice (zahtevek za ugotovitev neveljavnosti obeh darilnih pogodb), ki se vodi pod P 2/2024, zaradi česar bo v njegovem interesu, da se predmetni postopek zaključi v korist tožnika, kar pa ni v skladu z voljo vseh dednih upravičencev po tožencu, ki jih zastopa pooblaščenec.

5Tožnik v odgovoru na pritožbi predlaga zavrnitev pritožb in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

6Pritožbi nista utemeljeni.

7V obravnavani zadevi je tožnik zoper toženca vložil tožbo zaradi prestavitve služnostne poti. Toženec, ki ga v postopku zastopa pooblaščenec, je tekom postopka umrl. Ker pooblastilo za zastopanje v pravdi s smrtjo stranke ne preneha¹, se postopek kljub strankini smrti brez prekinitve nadaljuje z njenim pooblaščencem, ki zastopa dediče, dokler mu ti pooblastila ne prekličejo (100. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pravdno pooblastilo torej s smrtjo pooblastitelja ne ugasne. Na mesto pooblastitelja stopijo dediči, ki so v tistem trenutku še neznani, vendar pooblaščenec že deluje zanje. Glede na to, da dediči pooblastila pooblaščencu niso preklicali, jih pooblaščenec po pokojnem tožencu zastopa od trenutka toženčeve smrti dalje. Dediči so namreč univerzalni pravni nasledniki in pokojnikova zapuščina preide na dediče v trenutku smrti (132. čl. Zakona o dedovanju - ZD). Dediči prevzamejo aktivno in pasivo imetja ter stopijo tudi v procesni položaj zapustnika. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek dedinje A. A., da bi moralo sodišče prekiniti postopek, dokler ne bo pravnomočno ugotovljeno, kdo so dediči po pokojnem tožencu.

8Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče postopek prekiniti zaradi obstoja konflikta interesov med dediči, kar izpostavlja pritožba pooblaščenca toženca, saj ZD za takšne primere v 131. čl. določa, da zapuščinsko sodišče, kadar je to potrebno, postavi začasnega skrbnika zapuščine, ki je upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče.

9Ostale pritožbene navedbe za odločitev v zadevi niso bile pravno odločilne, saj se ne nanašajo na vprašanje nadaljevanja pravdnega postopka, zato pritožbeno sodišče nanje ni posebej odgovarjalo (1. odst. 360. čl. ZPP).

10Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. čl. ZPP).

¹ V. Rijavec: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba GV, Ljubljana, 2006, stran: 291.