VSL Sklep III Cp 1601/2024

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Dosedanji potek postopka

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se prekinjeni pravdni postopek zoper drugo toženko nadaljuje z dnem 19. 12. 2019 (I. točka izreka), da Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje o zahtevku zoper drugo toženko (II. točka izreka)

2Sodišče prve stopnje je nato s sklepom z dne 1. 6. 2020 prekinilo pravdni postopek zoper drugo toženko z dnem 5. 3. 2020 ter nato s sklepom z dne 19. 8. 2024 nadaljevalo prekinjen pravdni postopek zoper toženo stranko.

Pritožbene navedbe

3Zoper II. točko izreka sklepa tožnik vlaga pritožbo zaradi vseh dopustnih pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje v tej zadevi. V bistvenem navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 45. člena ZPSVIKOB v celoti odstopiti zadevo pristojnemu sodišču. Odločilna dejstva v zvezi z nadaljevanjem postopka in pristojnostjo niso bila ugotovljena. Ni ugotavljalo dejstev, ki so relevantna glede pristojnosti za odločanje za zahtevke zoper prvo in tretje toženko in je v zvezi s tem napačno uporabilo materialno pravo. Izpodbijani sklep ima pomanjkljivosti, ki se jih ne da preizkusiti. Izraža dvom v ustavnost in zakonitost določb ZPSVIKOB. Podredno predlaga oceno ustavnosti in zakonitosti. Razdružitev postopka bi prekomerno posegla v pravico tožnika do zasebne lastnine in dostopa do sodišča. Določbe ZPSVIKOB ne nalagajo novih in dodatnih obveznosti. Pritožnik je utemeljeno lahko pričakoval, da se bo že začet voden postopek končal pred istim sodiščem, kot se je začel. Gre za nepravo retroaktivnost. Izključna pristojnost pomeni atrakcijo pristojnosti za spore, ki izvirajo iz enake historične podlage. Namesto združevanja pravd, izpodbijani sklep razdružuje. Tožniku je kršena tudi pravica do enakega varstva pravic in pravne države. Vsi tožbeni zahtevki se morajo obravnavati pred istim sodiščem.

4Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Presoja utemeljenosti pritožbe

5Pritožba ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

6V skladu s prvim odstavkom 366a. člena ZPP je o pritožbi odločil sodnik posameznik.

7Izpodbijani sklep je bil izdan ob upoštevanju določb ZPSVIKOB¹, ki je začel veljati 19. 12. 2019, in s katerim je zakonodajalec poskušal urediti ustavno skladno odškodninsko varstvo nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic zoper Banko Slovenije. Ustavno sodišče je najprej začasno zadržalo izvrševanje ZPSVIKOB (odločba U-I-4/20 z dne 5. 3. 2020), nato pa je zakon v celoti razveljavilo (odločba U-I-4/20 z dne 16. 2. 2023). Nov zakon, ki ureja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije - ZPSVIKOB-1² je bil sprejet 31. 5. 2024, veljati pa je začel 15. 6. 2024. Tožnik je tožbo vložil 16. 12. 2016, torej že pred sprejemom razveljavljenega ZPSVIKOB in sedaj veljavnega ZPSVIKOB-1.

8ZPSVIKOB-1 v 1. alineji 1. člena določa, da ta zakon ureja pravno podlago za povračilo škode, pristojnost sodišč in posebna pravila postopka, s katerimi se nekdanjim delničarjem oz. delničarkam ali upnikom oz. upnicam banke, katerih delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale, ali drugim osebam, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261. a. člena ZBan-1, omogoča učinkovito sodno varstvo.

9Nekdanji imetnik lahko uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije le v skladu s postopkom, ki ga določa ta zakon (prvi odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1). Ta zakon se ne uporablja za tožbeni zahtevek, s katerim nekdanji imetnik uveljavlja kršitve pojasnilne dolžnosti poslovne banke, niti za druge tožbene zahtevke, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo po prvem odstavku tega člena (tretji odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1). Nekdanji imetnik je upravičen do povračila škode (odškodnine), če mu je zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda v višini, ki je višja od škode, ki bi mu nastala, če izredni ukrep ne bi bil izrečen (prvi odstavek 4. člena ZPSVIKOB-1).

10Za odločanje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, je izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru (prvi odstavek 6. člena ZPSVIKOB-1). Po prvem odstavku 48. člena ZPSVIKOB-1 se sodišče, ki vodi postopke, v katerem so vložene tožbe s tožbenimi zahtevki zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, ki se ob uveljavitvi tega zakona vodijo zoper Banko Slovenije ali Republiko Slovenijo, in ni pristojno sodišče v skladu s tem zakonom, v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti s sklepom izreče za nepristojno za odločanje o teh tožbenih zahtevkih.

11ZPSVIKOB-1 torej ureja posebno pravno podlago za povračilo škode, posebno prisojnost sodišč in posebna postopkovna pravila. Okrožno sodišče v Mariboru je izključno pristojno za odločanje o tožbenih zahtevkih, ki se vodijo na podlagi ZPSVIKOB-1, po posebnih postopkovnih pravilih. Za morebitne druge zahtevke zoper Banko Slovenije ne velja izključna pristojnost sodišča, niti se ne uporabljajo pravila postopka po ZPSVIKOB-1.

12Četudi je bil izpodbijani sklep izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna. Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se, kot je zgoraj navedeno, izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan enak sklep. Tožniku se namreč s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje njegovega pravnega varstva in ne zmanjšuje procesnih ali materialnopravnih upravičenj.

13Tožnik uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi varstva zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije in gre torej za zahtevek v smislu prvega odstavka 3. člena ZPSVIKIB-1. V tožbi zatrjevana pravna podlaga se nanaša in izvira iz učinkovanja odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261.a člena ZBan-1.

14V ZPSVIKOB-1 je (enako kot prej v ZPSVIKOB) poudarjena samostojnost zahtevkov, ki jih imajo upniki kvalificiranih obveznosti do Banke Slovenije in do poslovne banke (prvi in tretji odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1). Z izpodbijano odločitvijo, ki temelji na pravilu o izključni krajevni pristojnosti, torej ni bilo poseženo v procesna upravičenja in pričakovanja, ki jih ima tožnik zoper poslovno banko³, kot to očita pritožnik, sicer pa se bo lahko tožnik o procesnih upravičenjih izjavil v nadaljevanju postopka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, zaradi česar v njegovo pravico do izjave s potrditvijo izpodbijanega sklepa ne bo poseženo.

15Zmotno je pritožbeno stališče o atrakciji pristojnosti (izključno pristojnega sodišča) za odločanje o zahtevkih zoper poslovno banko. Tožnik je tožbeni zahtevek oblikoval nerazdelno. Odgovornost toženk uveljavlja na podlagi različnih dejstev in na različnih pravnih temeljih, prva in druga toženka pa niti po materialnem pravu nista v razmerju solidarnih zavezank, zato ni podlage za uporabo pravil o atrakciji pristojnosti. Na podlagi 33. člena ZPSVIKOB-1 tretja toženka v postopkih po tem zakonu nastopa kot stranski intervenient, ki se pridruži drugi toženki. Tožbeni zahtevek je zato treba v delu, ki se nanaša na drugo toženko, šteti za samostojni tožbeni zahtevek, za odločitev o pristojnosti pa upoštevati splošna pravila o krajevni pristojnosti po ZPP.⁴

Odločitev pritožbenega sodišča

16Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. čl. ZPP).

Stroški postopka

17Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

¹ V 9. členu ZPSVIKOB je bilo določeno, da je za sojenje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.
² Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, UL RS, št. 44/2024.
³ Pristojnost za odločanje v postopkih zoper poslovno banko temelji na splošnem pravilu o krajevni pristojnosti iz 48. člena ZPP (pristojnost glede na sedež pravne osebe).
⁴ Glej sklepa VSRS III R 17/2022 in III R 5/2020.