VSL Sklep IV Cp 1898/2024

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje v tej zadevi in predlog predlagateljev za sporazumno razvezo zakonske zveze, zaupanje ml. otroka v varstvo in vzgojo, določitev preživnine in stikov zavrglo.

2Pritožuje se prvi predlagatelj. Navaja, da mednarodni element ne obstaja, saj Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) opredeljuje osebe z državljanstvom in ne rezidentstvom. Oba zakonca in njuna hči so državljani Republike Slovenije, imajo slovenski potni list, v Veliki Britaniji pa urejen rezidentski status. Ta status jim dovoljuje le delo v Veliki Britaniji in ne drugih pravic, ki jih imajo državljani s potnim listom Velike Britanije. Zakonska zveza je bila sklenjena po slovenskem pravu. Za Veliko Britanijo do konca leta 2024 še vedno velja prehodno obdobje, v katerem za vse postopke državljanov članic EU v Veliki Britaniji velja evropski pravni red. Kot slovenska državljana se želita zakonca razvezati po slovenskem pravu, na slovenskem sodišču.

3Druga predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Ker imajo tako zakonca, ki se želita razvezati, kot njuna ml. hči prebivališče v Veliki Britaniji, gre za zadevo z mednarodnim elementom. Po določilih 29. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v nepravdnih postopkih uporablja skladno z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), je v sporu z mednarodnim elementom sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje, če je tako določeno z zakonom ali z mednarodno pogodbo.

6ZMZPP v 68. členu določa, da je sodišče Republike Slovenije v primeru, če sta oba zakonca slovenska državljana, v zakonskih sporih pristojno za odločanje ne glede na to, kje imata stalno prebivališče. Pristojnost sodišč za sojenje v zadevah z mednarodnim elementom glede slovenskih sodišč ureja tudi pravo Evropske unije (EU), saj je Slovenija članica EU. Po členu 3 (b) Uredbe Sveta ES št. 219/1111 z dne 25. 6. 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (Uredba 2019/1111) so v zadevah glede razveze, prenehanja življenjske skupnosti ali razveljavitve zakonske zveze pristojna sodišča države članice, katere državljanstvo imata oba zakonca. Skladno s temi določili je za razvezo predlagateljev pristojno slovensko sodišče.

7Izpodbijano odločitev je sodišče prve stopnje na podlagi 10. člena Haaške konvencije z dne 19. 10. 1996 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepih za varstvo otrok (MKSOVO) oprlo na 5. člen te konvencije, ki določa, da so za sprejetje ukrepov za varstvo otroka ali njegovega premoženja pristojni sodni organi države pogodbenice, v kateri je otrokovo običajno prebivališče. Predlog za odločitev o varstvu in vzgoji ter stikih otroka je bil vložen skupaj s predlogom za razvezo zakonske zveze otrokovih staršev. V takih primerih 10. člen MKSOVO določa pritegnitev postopka o varstvu, vzgoji in stikih otroka k sodišču, pristojnemu za razvezo zakonske zveze otrokovih staršev¹.

8Stališče prvostopenjskega sodišča, da se v obravnavani zadevi pristojnost določa glede na otrokovo običajno prebivališče, je zmotno. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, saj je po obrazloženem pristojno za odločanje o predlogu za sporazumno razvezo zakonske zveze predlagateljev (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

¹ Gl. sklep VS RS II Ips 41/2023.