VSRS Sklep I R 190/2024

Predlog se zavrže.

1Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 70567/2024 z dne 31. 7. 2024 dovolilo predlagano izvršbo. Po ugovoru dolžnika je s sklepom z dne 26. 9. 2024 sklep o izvršbi razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrajno sodišče v Krškem.

2Okrajno sodišče v Krškem je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v povezavi z drugim odstavkom 25. člena ZPP). Meni, da za odločanje v tem pravdnem postopku ni stvarno pristojno. Poudarja, da ima toženec stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Velenju, zato je na podlagi prvega odstavka 47. člena ZPP krajevno pristojno to.

3Predlog ni dovoljen.

4Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog Okrajnega sodišča v Krškem preuranjen. V dani fazi postopka namreč spora o pristojnosti med sodiščema splošne pristojnosti (še) ni.

5Obravnavana zadeva se je začela s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, za odločanje o katerem je izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL), razen če zakon določa drugače (40.c člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Če dolžnik kondemnatornemu delu sklepa o izvršbi, v katerem mu je naložena izpolnitev obveznosti, obrazloženo ugovarja, sodišče sklep o izvršbi razveljavi ter se, kadar o zahtevku ni stvarno ali krajevno pristojno odločati, izreče za nepristojno ter zadevo odstopi pristojnemu sodišču (62. člen ZIZ).

6Okrajno sodišče v Krškem, ki mu je bila zadeva odstopljena po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je menilo, da je za odločanje v obravnavani zadevi pristojno Okrajno sodišče v Velenju ter je pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. V obravnavani zadevi gre za vprašanje, katero sodišče splošne pristojnosti (z območja različnih višjih sodišč) je pristojno za odločanje o zadevi.

7Po presoji Vrhovnega sodišča spora v tej fazi postopka še ni, saj Okrajno sodišče v Velenju svoji pristojnosti doslej (še) ni nasprotovalo. Odločitve Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je zaradi prenehanja izključne krajevne pristojnosti zadevo odstopilo po njegovi oceni stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, po vsebini namreč ni mogoče šteti za negativno kompetenčno odločitev o vprašanju, katero od splošnih sodišč je stvarno pristojno za odločitev o tožbenem zahtevku o pravdi. Ne gre namreč za akt odstopa na podlagi prvega odstavka 23. člena ZPP, marveč le za "tehnični" odstop na podlagi 62. člena ZIZ.

8Če torej sodišče splošne pristojnosti, ki mu je zadeva "odstopljena" po razveljavitvi sklepa o izvršbi kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, meni, da je za odločanje o zahtevku pristojno drugo sodišče, se mora s sklepom izreči za nepristojno in zadevo odstopiti temu sodišču. Vrhovnemu sodišču bo zadeva v odločanje o sporu o pristojnosti lahko predložena (še)le tedaj, če bi tudi sodišče, ki mu bo zadeva odstopljena v sojenje, odklonilo svojo pristojnost. Le opisano procesno ravnanje sodišč se prilega ureditvi, predpisani z ZPP (določbami prvega odstavka 23. člena, prvega odstavka 24. člena in drugega odstavka 25. člena ZPP).¹

9Ker v dani fazi postopka negativni kompetenčni spor še ni nastal, pogoji za odločanje o njem niso podani (24. člen ZPP). Vrhovno sodišče je zato predlog za odločanje v sporu o pristojnosti zavrglo (drugi odstavek 25. člena ZPP).

¹ Primerjaj na primer sklepe Vrhovnega sodišča RS I R 133/2021 z dne 6. 10. 2021, I R 49/2022 z dne 18. 5. 2022, I R 161/2022 z dne 21. 12. 2022, I R 173/2022 z dne 11. 1. 2023, I R 221/2023 z dne 6. 12. 2023, III R 3/2024 z dne 12. 3. 2024.