UPRS Sodba III U 241/2020-36

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Izpodbijani sklep

1Upravna enota Piran (v nadaljevanju: prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom, št. 330-129/2020-3 z dne 14. 8. 2020, zavrgla tožnikovo zahtevo za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem ter še sklenila, da stroškov postopka ni.

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvostopenjski organ 13. 7. 2020 prejel tožnikovo zahtevo za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem po ponudbi prodajalca A. A. s št. 330-59/2020 (v nadaljevanju: predmetna ponudba). Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ) v 22. členu določa, da mora biti vloga za odobritev pravnega posla vložena najpozneje v tridesetih dneh po preteku roka za sprejem ponudbe, ki je trideset dni po objavi ponudbe na oglasni deski upravne enote. Predmetna ponudba, ki se nanaša na prodajo kmetijskega zemljišča s parc. št. 1740 k.o. ..., je bila nabita na oglasno desko pristojne upravne enote, tj. prvostopenjskega organa, od 24. 3. 2020 do 28. 3. 2020 ter nato - v skladu z določbami Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19), v nadaljevanju: ZZUSUDJZ - še od 11. 5. 2020 do 6. 6. 2020. Kot ugotavlja prvostopenjski organ, tožnik, ki je sicer pravočasno sprejel ponudbo, vloge za odobritev pravnega posla ni vložil v predpisanem roku. Zakonski rok za vložitev te vloge je namreč potekel 6. 7. 2020 (to je trideseti dan po 6. 6. 2020 kot zadnjem dnevu, ko je bila ponudba nabita na oglasno desko). Iz datuma prejema tožnikove vloge za odobritev pravnega posla (13. 7. 2020) tako izhaja, da je vložena prepozno, zato jo je prvostopenjski organ na podlagi 3. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) zavrgel.

Drugostopenjska odločba

3Tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z odločbo, št. 33008-180/2020/2 z dne 28. 10. 2020 (v nadaljevanju: drugostopenjska odločba), zavrnilo in odločilo še, da stroškov postopka ni. Po tem, ko povzame, kaj je v pritožbi navedel tožnik, tudi drugostopenjski organ ugotavlja, da je bila ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča s parc. št. 1740 k.o. ... izobešena na oglasni deski prvostopenjskega organa in objavljena na enotnem državnem portalu E-uprava v času od 24. 3. 2020 do 28. 3. 2020 ter od 11. 5. 2020 do 6. 6. 2020. Nesporno je tožnik v predpisanem roku podal izjavo o sprejemu ponudbe, vendar pa je zahtevo za odobritev pravnega posla vložil prepozno (13. 7. 2020), zato jo je prvostopenjski organ pravilno zavrgel. Tožnik si napačno razlaga, da bi ga moral prvostopenjski organ datumsko obvestiti, kdaj poteče rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla, saj to jasno izhaja že iz 22. člena ZKZ. Da je vlogo za odobritev pravnega posla treba vložiti v roku trideset dni po poteku roka za sprejem ponudbe, pa je prvostopenjski organ napisal tudi v obvestilu, št. 330-59/2020-11 z dne 11. 6. 2020 (v nadaljevanju: Obvestilo), v katerem je navedel tudi, od kdaj do kdaj je bila ponudba nabita na oglasni deski. S tem je prvostopenjski organ storil celo več, kot od njega zahteva drugi odstavek 21. člena ZKZ. Zato so imeli sprejemniki ponudbe vse potrebne podatke za izračun roka za vložitev vloge za odobritev pravnega posla.

Tožba

4Tožnik se z odločitvijo ne strinja in je zato zoper izpodbijani sklep vložil tožbo v upravnem sporu, in sicer, kot navaja, iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), predvsem zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev pravil postopka. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi. Zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške tega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5V tožbi navaja, da je drugostopenjski organ spregledal bistveno kršitev, ki jo je prvostopenjski organ storil s tem, da v Obvestilu ni, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZKZ, navedel le seznama prejetih izjav o sprejemu ponudbe. Nadaljnje besedilo Obvestila, da "svoj interes za odobritev tako sklenjene pogodbe sprejemnik ponudbe izkaže z vlogo za odobritev pravnega posla, ki mora biti dana na upravno enoto v roku 30 dni, po poteku roka za sprejem ponudbe", nima podlage v ZKZ niti v ZUP, saj je v nasprotju z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP. Drugostopenjski organ pri zaključku, da je prvostopenjski organ storil še več, kot mu nalaga zakon, spregleda, da je bilo to pomanjkljivo in zavajajoče ter zato v tožnikovo škodo. Ker v Obvestilu ni bilo navedeno, kdaj se je iztekel rok za sprejem ponudbe, je tožnik kot prava neuka stranka štel, da začne tridesetdnevni rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla teči po prejemu Obvestila. Tožnik poudarja, da je določbe ZKZ treba razlagati celovito, smiselno in logično, zato posamezna določila ne smejo biti iztrgana iz konteksta. Rok za vlogo za odobritev pravnega posla je res določen v zakonu in zato načeloma nepodaljšljiv, vendar si je mogoče zamisliti tudi primer, ko upravni organ obvestila o sprejemnikih ponudbe sploh ne bi izdal. V takem primeru rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla (še zlasti neuki stranki) ne bi smel teči do izdaje in prejema obvestila, še posebej pa ne v konkretnem primeru, ko je prvostopenjski organ v Obvestilo dodal napačen in zavajajoč podatek. Zaradi njegove napake stranka ne sme trpeti škodljivih posledic. Obravnavani primer je vsebinsko primerljiv situaciji, ko stranka ravna po napačnem pravnem pouku, kar po določbi četrtega odstavka 215. člena ZUP zanjo ne sme imeti posledic. Tožnik je glede na besedilo Obvestila zahtevo za odobritev pravnega posla podal pravočasno. Kot dokaze je v tožbi predlagal izpodbijani sklep, drugostopenjsko odločbo s spremnim dopisom prvostopenjskega organa, št. 330-129/2020-7 z dne 3. 11. 2020, o njenem vročanju tožniku ter Obvestilo.

Nadaljnji potek upravnega spora

6Tožnik je nato podal še predlog oziroma zahtevo za izdajo začasne odredbe v tem upravnem sporu, s katero je kot dokaz (o tem, kakšno bi bilo pravilno obvestilo prvostopenjskega organa) predložil še obvestilo Upravne enote Koper, št. 330-1238/2020-4 z dne 9. 12. 2020. Tukajšnje sodišče je s sklepom III U 241/2020-8 z dne 30. 12. 2020 zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo, navedeni sklep je pravnomočen.

7Toženka je sodišču predložila upravne spise obravnavane zadeve. Podala je tudi odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe in predlaga zavrnitev tožbe. Poudarja, da promet s kmetijskimi zemljišči teče po določbah ZKZ, ki v prvem odstavku 22. člena določa, da je treba vlogo za odobritev pravnega posla vložiti najpozneje v tridesetih dneh po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ, po katerem je rok za sprejem ponudbe trideset dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote. Navedene zakonske določbe so jasne in nedvoumne. Toženka se ne strinja s tožnikovim stališčem, da je Obvestilo v nasprotju s 7. členom ZUP, kot tudi ne, da je nejasno ali zavajajoče. Kot dodaja, je namen Obvestila v tem, da se prodajalca obvesti, kdo je sprejel ponudbo, istočasno pa se o tem obvesti tudi sprejemnike ponudbe, ki lahko (ali pa tudi ne) vložijo vlogo za odobritev pravnega posla. Ker rok za sprejem ponudbe in rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla določa zakon (ZKZ), na tek teh rokov ne morejo vplivati ravnanja upravnega organa.

8Tožba je bila na podlagi 19. člena ZUS-1 vročena tudi prodajalcu A. A. in sprejemniku ponudbe B. B., kateremu je bila izdana odločba o odobritvi pravnega posla, kot strankama z interesom v tem upravnem sporu. A. A. odgovora na tožbo ni podal, B. B. pa v svojem odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrne, tožniku pa naloži, da mu povrne stroške tega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Meni, da so določbe ZKZ jasne in nedvoumne ter nikjer ne določajo, da bi bil rok za oddajo vloge za odobritev pravnega posla vezan na kakršnokoli vročitev obvestila upravne enote o seznamu prejetih izjav o sprejemu ponudbe. Iz Obvestila izhaja, da je bila predmetna ponudba nabita na oglasno desko od 24. 3. 2020 do 28. 3. 2020 in od 11. 5. 2020 do 6. 6. 2020, od slednjega datuma pa je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla. Postopek prodaje kmetijskih zemljišč je strogo formalen, kar izhaja tudi iz sodne prakse, po kateri pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča nima učinke do odobritve, odobrena pa je lahko le pogodba tistega sprejemnika ponudbe, ki je pravočasno vložil zahtevo za odobritev pravnega posla. S tolmačenjem, da lahko na tek roka vplivajo dejanja upravnih organov, si tožnik napačno razlaga zakonodajo. Kot dokaz B. B. predlaga Obvestilo.

Glavna obravnava

9Sodišče je v tem upravnem sporu 12. 11. 2024 opravilo javno glavno obravnavo, katere se je udeležil tožnikov pooblaščenec, odvetnik C. C. Toženka, A. A. in B. B., ki so bili pravilno povabljeni na glavno obravnavo, se te niso udeležili (toženka je sporočila, da soglaša, da se obravnava opravi v njeni odsotnosti, A. A. in B. B. pa sta se glavni obravnavi pisno odpovedala). Tožnikov pooblaščenec je vztrajal pri dosedanjih navedbah in prerekal navedbe v odgovorih toženke in stranke z interesom. Poudaril je, da je v konkretni zadevi pravno odločilno, da je prvostopenjski organ izdal Obvestilo, ki je vsebovalo pouk stranki, kako naj ravna. V sodni praksi se je ustalilo stališče, da je rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla procesni in ne materialni rok, kar med drugim pomeni, da mora stranka ravnati po navodilih upravnega organa. Obravnavana zadeva je specifična, ker je bil tožnik s strani prvostopenjskega organa podučen, kaj mora storiti, in je temu sledil, zato mu ni mogoče očitati zamude roka. Dodal je še, da je do načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča iz leta 2012 v primeru vložitve tožbe rok začel teči šele po pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo prodajalcu naloženo, da sklene prodajno pogodbo s kupcem, kljub temu, da je tudi tedaj zakon določal podoben tridesetdnevni rok. Če je lahko sodna praksa spremenila zakonsko določen rok, je toliko bolj upravičeno, da se neuka stranka, kot je tožnik, ravna po navodilu upravnega organa, ki ji, če je nejasno in nerazumljivo, ne sme iti v škodo.

10V dokaznem postopku na glavni obravnavi je sodišče vpogledalo listine upravnih spisov obravnavane zadeve, med katerimi so tudi Obvestilo, izpodbijani sklep in drugostopenjska odločba s spremnim dopisom prvostopenjskega organa o njenem vročanju tožniku, vpogledalo je tudi obvestilo Upravne enote Koper, št. 330-1238/2020-4 z dne 9. 12. 2020.

Odločitev sodišča

K I. točki izreka:

11Tožba ni utemeljena.

12Po presoji sodišča je z izpodbijanim sklepom sprejeta odločitev o zavrženju tožnikove dne 13. 7. 2020 vložene zahteve za odobritev pravnega posla pravilna in zakonita. Sodišče v vsem bistvenem sledi tudi razlogom, s katerimi sta sklep utemeljila prvo- in drugostopenjski organ, in jih zato ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), glede na tožbene ugovore pa dodaja:

13Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami je mogoč pod pogoji in na način, kot ga določa ZKZ. Lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora ponudbo predložiti upravni enoti na območju, kjer to kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija leži. Šteje se, da je lastnik s predložitvijo ponudbe upravni enoti le-to pooblastil za prejem pisne izjave o sprejemu ponudbe (prvi odstavek 20. člena ZKZ). Kaj mora vsebovati ponudba, je določeno v drugem odstavku istega člena ZKZ; v tretjem odstavku tega člena pa je določeno, da mora upravna enota, na območju katere to kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija leži, ponudbo iz prvega odstavka tega člena nemudoma objaviti na oglasni deski in na enotnem državnem portalu E-uprave. Upravna enota to ponudbo nemudoma pošlje lokalni skupnosti in krajevnemu uradu oziroma informacijski pisarni, da jo objavijo na oglasni deski. Rok za sprejem ponudbe je določen v četrtem odstavku 20. člena ZKZ in je 30 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote. Vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti (prvi odstavek 21. člena ZKZ). Upravna enota po preteku roka za sprejem ponudbe obvesti vse sprejemnike ponudbe in prodajalca priporočeno s povratnico o tem, kdo je sprejel ponudbo v roku iz četrtega odstavka prejšnjega člena (drugi odstavek 21. člena ZKZ). Ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe na način, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote (tretji odstavek 21. člena ZKZ). Če se izjava o sprejemu ponudbe pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je upravna enota prejela izjavo o sprejemu ponudbe, šteje dan oddaje na pošto (četrti odstavek 21. člena ZKZ). Fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, poda vlogo za odobritev pravnega posla. Vloga se vloži pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina oziroma njen pretežni del. Vloga za odobritev pravnega posla se vloži najpozneje v tridesetih dneh po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena tega zakona. Vlogi je treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, razen v primeru kupne pogodbe, če ta še ni sklenjena v pisni obliki (prvi odstavek 22. člena ZKZ). Upravna enota odobri ali zavrne odobritev pravnega posla z odločbo. Stranke v postopku odobritve so pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla (drugi odstavek 22. člena ZKZ).

14Iz listin upravnih spisov zadeve izhaja in med strankami ni sporno, da je bila predmetna ponudba objavljena na oglasni deski pristojne upravne enote od 24. 3. 2020 do 28. 3. 2020 in nato, glede na določbe ZZUSUDJZ, še od 11. 5. 2020 do 6. 6. 2020. Zadnji dan tridesetdnevnega roka za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ je bil 6. 6. 2020; tridesetdnevni rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla iz prvega odstavka 22. člena ZKZ pa je začel teči naslednji dan, to je 7. 6. 2020, in se je iztekel 6. 7. 2020. Tožnik je zahtevo za odobritev pravnega posla vložil neposredno pri prvostopenjskem organu 13. 7. 2020. Prvostopenjski organ pa jo je ob zaključku, da je vložena po poteku roka iz prvega odstavka 22. člena ZKZ, na podlagi 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP kot prepozno zavrgel.

15Za tožnika niso sporni zgoraj navedeni datumi, ki jih enako povzema tudi sam v tožbi, pač pa je sporna vsebina Obvestila z dne 11. 6. 2020, ki ga je prvostopenjski organ poslal na podlagi drugega odstavka 21. člena ZKZ in v njem navedel, kdo je sprejel ponudbo v roku iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ. Ob tem je namreč navedel še: "Svoj interes za odobritev tako sklenjene pogodbe sprejemnik ponudbe izkaže z vlogo za odobritev pravnega posla, ki mora biti dana na upravno enoto v roku 30 dni, po poteku roka za sprejem ponudbe." Tožnik trdi, da ga je s tem besedilom prvostopenjski organ zavedel in da je ob odsotnosti datumske navedbe, kdaj se je iztekel rok za sprejem ponudbe, tožnik kot prava neuka stranka štel, da tridesetdnevni rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla začne teči po prejemu Obvestila.

16Sodišče, glede na tožnikove navedbe na glavni obravnavi, najprej pojasnjuje, da so stališča o naravi roka iz prvega odstavka 22. člena ZKZ v sodni praksi Upravnega sodišča neenotna, saj je npr. v zadevah IV U 140/2018 in I U 1918/2021 zavzelo stališče, da gre za materialni prekluzivni rok, ki se lahko izteče na nedeljo, praznik Republike Slovenije (RS) ali dela prost dan v RS, kar je drugače od stališča, ki ga je to sodišče zavzelo npr. v zadevah I U 779/2020, I U 780/2020, II U 241/2020 in I U 1857/2016, da gre pri navedenem roku za procesni rok in se zato pri njegovem izteku uporabi drugi odstavek 101. člena ZUP, kar pomeni, da se takšen rok, če je zadnji dan rok nedelja, prost dan ali praznik v RS, izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika. Prav iz razloga neenotne sodne prakse je Vrhovno sodišče s sklepom X DoR 169/2023 z dne 8. 5. 2024 dopustilo revizijo glede tega vprašanja v zadevi I U 1918/2021 (ta po tukajšnjemu sodišču dostopnih podatkih na dan izdaje te sodbe še ni bila vložena in o njej torej še ni bilo odločeno). Vendar v obravnavani zadevi ni sporen iztek, temveč začetek teka roka za vložitev vloge za odobritev pravnega posla (katerega pa po prvem odstavku 101. člena ZUP ne ovirajo nedelja, praznik ali dela prost dan v RS, kot je bil tudi v konkretnem primeru, 6. 6. 2020 je bila namreč sobota).

17Glede na tožnikove navedbe, da gre za procesni rok, sodišče dalje pojasnjuje, da tožniku, kolikor se s tem zavzema za interpretacijo, da gre pri tem za rok, ki ga za posamezno dejanje v postopku določi uradna oseba, ki vodi postopek (drugi odstavek 99. člena ZUP), oziroma rok, ki začne teči šele, ko je stranki osebno vročen dokument, s katerim je obveščena o vsebini zahtevanega procesnega dejanja in roku, v katerem mora dejanje opraviti (87. člen ZUP), ni moč slediti. Po prvem odstavku 99. člena ZUP so za posamezna dejanja v upravnem postopku lahko določeni roki. V drugem odstavku istega člena ZUP je določeno, da če roki niso določeni z zakonom, podzakonskim predpisom, aktom za izvrševanje javnih pooblastil ali predpisom samoupravne lokalne skupnosti, jih glede na okoliščine primera določi uradna oseba, ki vodi postopek. Že iz citirane zakonske norme jasno izhaja, da se roki delijo na predpisane, torej tiste, ki so določeni z zakonom ali drugim predpisom, in uradniške, torej tiste, ki s predpisi niso določeni, zato jih določi uradna oseba (glej Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2022, 1. knjiga, str. 601). Rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla je določen v prvem odstavku 22. člena ZKZ in je torej zakonski rok. V upravnosodni praksi (prim. sodbi Upravnega sodišča III U 193/2017 z dne 10. 1. 2019 in I U 2551/2018 z dne 12. 12. 2019) pa je že zavzeto tudi stališče, da obvestilo upravne enote o tem, kdo je sprejel ponudbo, v ničemer ne vpliva na tek roka za vložitev vloge za odobritev pravnega posla. Pri omenjenem obvestilu gre zgolj za informacijo, ki jo upravna enota poda vsem sprejemnikom ponudbe, ki so ponudbo sprejeli pravočasno, ter predvsem prodajalcu. Rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla se torej za vse sprejemnike ponudbe izteče s potekom trideset dni od izteka tridesetdnevnega roka za sprejem ponudbe - ta rok, torej rok za sprejem ponudbe se je v konkretnem primeru iztekel 6. 6. 2020, kar pomeni, da se je tridesetdnevni rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla iztekel v ponedeljek, 6. 7. 2020.

18Podlage za drugačno odločitev pa tudi ne daje tožnikovo sklicevanje, da je bil z Obvestilom zaveden. Po presoji sodišča namreč Obvestila ni mogoče razumeti na način, da začne tridesetdnevni rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla teči šele s prejemom Obvestila, saj kaj takega ne izhaja iz vsebine Obvestila, v kateri je glede roka za vložitev vloge za odobritev pravnega posla navedeno, da je ta tridesetdnevni, razvidno pa je tudi, da je pri tem bistven trenutek preteka roka za sprejem ponudbe. Kljub neprimerno postavljenemu ločilu (zadnji vejici) besedilo zadnjega odstavka Obvestila po presoji sodišča povprečnemu (čeprav prava neukemu) naslovniku ne daje podlage za drugo razumno tolmačenje, kot je to, da začne tridesetdnevni rok za podajo vloge za odobritev pravnega posla teči, ko se izteče rok za sprejem ponudbe. Da bi moral biti ta dan v obvestilu upravne enote datumsko naveden, ZKZ ne zahteva. Da je postopek prometa s kmetijskimi zemljišči formalen in da ZKZ dejanja strank omejuje tudi z zakonskimi roki, je bilo nenazadnje tožniku poznano, saj je predhodno že podal izjavo o sprejemu ponudbe, ki mora biti po določbah ZKZ prav tako podana v predpisanem roku (tridesetih dni od dne, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote) in ki jo je, kot je razvidno iz upravnih spisov zadeve, tožnik podal sam. Glede na vse povedano torej sodišče ni sledilo tožnikovemu razlogovanju, da je v preteklosti sodna praksa že spremenila zakonsko določen tek roka in da se je tožnik ravnal po navodilu upravnega organa, njegovi primerjavi obravnavane situacije s primerom napačnega pravnega pouka v upravni odločbi oziroma sklepu ter sklicevanju na obvestilo Upravne enote Koper z dne 9. 12. 2020, poslano v podobni zadevi.

19Ker je sodišče presodilo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, prav tako ni našlo nepravilnosti v postopku njegove izdaje (da in zakaj bi bil sklep ničen, tožnik ni z ničemer argumentiral), je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

20Sodišče je odločitev o stroških tega upravnega spora sprejelo ob upoštevanju določbe četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, tožnik in toženka trpita vsak svoje stroške postopka. Enako je odločilo tudi glede stroškov B. B. kot stranke z interesom, njegovi zahtevi, naj mu tožnik povrne stroške tega sodnega postopka torej ni sledilo, ker, kot izhaja iz te obrazložitve, B. B. s svojim odgovorom na tožbo ni pripomogel k odločitvi sodišča (prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). A. A. kot druga stranka z interesom v tem upravnem sporu pa povrnitve stroškov ni uveljavljal.