VSRS Sklep I Ips 36662/2016

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

A.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo in sklepom X K 36662/2016 z dne 10. 1. 2022 med drugim odločilo, da se prejemniku premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem, A. A. naloži v plačilo znesek 402.205,32 EUR, kar predstavlja premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, opisanim pod točko II. izreka sodbe. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo in skelpom VI Kp 36662/2016 z dne 18. 10. 2022 med drugim odločilo, da se pritožba pooblaščenca prejemnika koristi A. A. zavrne kot neutemeljena. Odločilo je še, da je prejemnik koristi dolžan plačati sodno takso.

2Zoper navedeno odločbo so vložili zahtevo za varstvo zakonitosti pooblaščenci prejemnika premoženjske koristi A. A., kot navajajo v uvodu zahteve, zaradi kršitve kazenskega zakona in kršitve po 8. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). V obrazložitvi zahteve trdijo, da je pregon zoper prejemnika premoženjske koristi zastaral, da se je sodišče nezakonito oprlo na izpovedbo prejemnika premoženjske koristi, da bi moralo sodišče dopustiti, da A. A. (kljub sklenjenemu dogovoru storilcev o priznanju krivde z državnim tožilstvom) dokazuje, da protipravne koristi ni prejel, da prejemniku premoženjske koristi ni bila dana možnost dokazati, da premoženjske koristi ni prejel, da se je celo tožilka na naroku za izrek kazenske sankcije strinjala, da so bile v letu 2008 na kapitalskih trgih izredne razmere in da je v izpodbijani odločbi podana kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ker odločba nima razlogov o trditvah prejemnika premoženjske koristi o nesklepčnosti obtožbe. Vrhovnemu sodišču predlagajo, da izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na prejemnika premoženjske koristi, razveljavi in zadevo vrne sodišču druge ali prve stopnje v ponovno sojenje in odločitev.

B.

3Po določbi petega odstavka 367. člena ZKP se lahko zoper sodbo pritoži tudi oseba, ki ji je bila odvzeta premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem. Po določbi 421. člena ZKP pa smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti vrhovni državni tožilec, obdolženec in zagovornik. Po obdolženčevi smrti jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP. Po določbi 504. člena ZKP sme zahtevo za obnovo kazenskega postopka glede odločbe o odvzemu premoženjske koristi vložiti pravna oseba in prejemnik koristi iz 500. člena ZKP.

4Vrhovno sodišče je že v sodbi in sklepu I Ips 3176/2013 z dne 26. 11. 2020 presodilo, da je iz navedene zakonske ureditve razvidno, da ima prejemnik premoženjske koristi pravico do pritožbe in pravico do le enega izrednega pravnega sredstva - zahteve za obnovo postopka. Drugega izrednega pravnega sredstva - torej zahteve za varstvo zakonitosti - procesni zakon ne predvideva. Vendar pa tudi v primeru, če je bil v škodo prejemnika premoženjske koristi prekršen materialni ali procesni zakon, prejemnik ne ostane brez pravnega varstva, saj ima možnost podati pobudo Vrhovnemu državnemu tožilstvu, da vloži zahtevo za varstvo zakonitosti.

C.

5Ker po določbah ZKP prejemnik premoženjske koristi ni subjekt, ki ima pravico vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti pooblaščencev prejemnika premoženjske koristi na podlagi drugega odstavka 423. člena, v zvezi z drugim odstavkom 422. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.

6Odločitev je bila sprejeta soglasno.