VSL Sklep PRp 676/2024

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zavrže predlog storilca za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist ter da mora storilec plačati sodno takso v višini 30,00 EUR. Iz razlogov sklepa izhaja, da je bila storilcu s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 231/2024 z dne 22. 4. 2024 za prekršek izrečena globa v znesku 1.600,00 EUR. Sodba je postala pravnomočna 13. 8. 2024, storilec pa bi moral navedeni znesek globe plačati v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe. Ker se je rok iz prvega odstavka 19.a člena Zakona o prekrških (ZP-1), v katerem bi moral storilec predlagati nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, iztekel 13. 9. 2024, storilec pa je vložil predlog neposredno na vložišču sodišča 17. 9. 2024, kar je po preteku roka za vložitev predloga, ga je sodišče na podlagi drugega odstavka 202.c člena ZP-1 zavrglo kot prepoznega.

2Zoper sklep je storilec pravočasno vložil pritožbo po zagovorniku. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je bila sodba Višjega sodišča v Ljubljani PRp 373/2024 z dne 5. 7. 2024, ki je potrdila sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 231/2024 z dne 22. 4. 2024, zagovorniku storilca vročena 19. 8. 2024, kar pomeni, da je rok za plačilo globe in za vložitev predloga za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist iztekel šele 18. 9. 2024, ne pa 13. 9. 2024, kot to zmotno zatrjuje sodišče, pri čemer niti ne pojasni, kako je kot datum pravnomočnosti ugotovilo 13. 8. 2024. Navaja, da je bil predlog vložen 17. 9. 2024, kar je pravočasno. Meni, da odločba ne more za stranke ustvarjati učinkov, preden jim je vročena, kar pomeni, da tudi če je sodba postala pravnomočna 13. 8. 2024, se glede obveznosti, ki za storilca izhajajo iz take sodbe, upošteva, da rok teče od dneva vročitve dalje. Sicer bi nastala situacija, ko sodišče drugostopenjske odločitve ne bi vročilo strankam, pa bi stranke kljub temu morale izpolniti obveznost, čeprav za to obveznost sploh še ne bi vedele. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša nagrado in stroške za sestavo pritožbe.

3Pritožba je utemeljena.

4Na podlagi prvega odstavka 19.a člena ZP-1 lahko storilec, ki zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo ne more plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300,00 EUR, najpozneje do poteka roka za plačilo predlaga, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist. Pri štetju roka za plačilo globe in stroškov postopka pa je potrebno upoštevati določbe ZP-1 o pravnomočnosti in izvršljivosti odločb. V primeru, če je bilo zoper odločbo organa za odločanje o prekršku vloženo pravno sredstvo, o katerem je bilo odločeno na drugi stopnji, v skladu z drugim odstavkom 199. člena ZP-1 pravnomočnost nastopi z dnem, ko se odločitev odpravi vlagatelju pravnega sredstva. Odločba, izdana v postopku o prekršku, pa se v skladu s prvim odstavkom 200. člena ZP-1 izvrši, ko postane pravnomočna in ko za izvršitev ni zakonskih ovir, če ta zakon ne določa drugače. Na podlagi drugega odstavka 200. člena ZP-1 se odločba izvrši, ko preteče rok, ki je v njej določen za plačilo globe in stroškov postopka. V tretjem odstavku 200. člena ZP-1 pa je določena izjema, saj v primeru, če je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo oziroma pritožbo, pa zahteva oziroma pritožba zadrži izvršitev ali če izvršitev zadrži sodišče, se ta rok šteje od dneva, ko je bila storilcu naznanjena odločba, s katero je bila izpodbijana odločba potrjena ali spremenjena.

5V obravnavani zadevi gre ravno za primer iz tretjega odstavka 200. člena ZP-1. Storilec je namreč zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani vložil pritožbo na Višje sodišče v Ljubljani in je pritožba zadržala izvršitev, o pritožbi pa je Višje sodišče v Ljubljani odločilo s sodbo, ki je postala pravnomočna z dnem, ko je bila odpravljena storilcu, rok za plačilo globe pa ni začel teči že z dnem od pravnomočnosti odločbe, temveč od dneva, ko je bila storilcu naznanjena sodba Višjega sodišča v Ljubljani, s katero je bila izpodbijana sodba potrjena. Kdaj je bila storilcu sodba višjega sodišča naznanjena, je dejansko vprašanje, praviloma pa se storilec s sodbo seznani, ko mu je vročena.

6Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi oprlo le na potrdilo o pravnomočnosti, iz katerega je sicer res razvidno, da je sodba postala pravnomočna 13. 8. 2024, ni pa tudi ugotavljalo, kdaj je bila storilcu sodba višjega sodišča naznanjena. Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 199. člena in tretjim odstavkom 200. člena ZP-1, ki lahko vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa, zato je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

7Ob ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje najprej preveriti, kdaj je bila sodba višjega sodišča storilcu oziroma njegovemu zagovorniku naznanjena in od takrat šteti začetek teka roka za vložitev predloga za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist.