VSRS Sklep X Ips 24/2024

I. Revizija se zavrže.

II. Tožnik sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Celju (v nadaljevanju sodišče prve stopnje), je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo, vloženo zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, št. 6040-134/2016/33 z dne 22. 10. 2020 (I. točka izreka sodbe) ter odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka sodbe).

2V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da je odločitev toženke pravilna in na zakonu utemeljena. Pojasnilo je, da tožnikovo nestrinjanje z oceno na ustnem delu pravniškega državnega izpita (v nadaljevanju PDI) ne more biti predmet sodne presoje, zato se ni spuščalo v presojo tožbenih ugovorov v zvezi s tem, ker na zakonitost izpodbijane odločbe ne vplivajo. Navedlo je, da razlogi, na katere se sklicuje tožnik v tožbi, ne pomenijo okoliščin, ki bi bile v nasprotju s standardi nepristranskosti in bi vzbujale dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost člana izpitne komisije. Sodišče meni, da tožniku ni bila kršena pravica do svobode dela iz 49. člena Ustave Republike Slovenije, po katerem je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Nezmožnost opravljanja nekega poklica zaradi neizpolnjevanja pogojev pa ne pomeni posega v ustavno pravico.

3Zoper navedeno sodbo je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Glede njene dovoljenosti se je skliceval na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Priglasil je stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka

4Revizija ni dovoljena.

5Drugi odstavek 374. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)¹ določa, da je revizija nedovoljena, če ni bila dopuščena. Gre za pomanjkljivost, ki se nanaša na fazo postopka pred vložitvijo revizije, v kateri se na predlog stranke ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. Opustitev tega predloga pomeni neizpolnitev procesne predpostavke za revizijo, ki se zato zavrže.²

6Po podatkih spisa je bila pravnomočna sodba pooblaščenki tožnika vročena 12. 2. 2024. Revizijo zoper to sodbo pa je ista pooblaščenka vložila pri Upravnem sodišču 13. 3. 2024, to je v roku 30 dni. Po podatkih vpisnika Vrhovnega sodišča tožnik zoper navedeno pravnomočno sodbo postopka s predlogom za dopustitev revizije ni sprožil. Ob upoštevanju te okoliščine in prej navedenega časovnega okvira (v katerem postopek s predlogom niti ne bi mogel biti končan), je revizija tožnika nedovoljena, ker prej ni bila dopuščena.

7Vloge tožnika ni mogoče smiselno obravnavati niti kot pravočasen predlog za dopustitev revizije. Predlog za dopustitev revizije se vloži pri vrhovnem sodišču (drugi odstavek 367.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Predlog kot vloga, ki je vezana na rok, je pravočasen, če je izročen pristojnemu sodišču, preden se rok izteče (prvi odstavek 112. člena ZPP). Če je vloga, ki ni tožba, vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. oziroma tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika (deseti odstavek 112. člena ZPP). To pomeni, da se v primeru, ko vlogo za stranko vlaga odvetnik, ta lahko šteje za pravočasno le, če je njeno vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče šteti za očitno pomoto. Glede na to, da se je pooblaščenka, ki je odvetnica, pri vložitvi revizije sklicevala na napačno pravno podlago (83. člen ZUS-1), ki ni več v veljavi, o očitni pomoti ni mogoče govoriti.

8Tudi sicer po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča v primeru, ko je predlog naslovljen na napačno (nepristojno) sodišče in temu sodišču tudi poslan, o očitni pomoti v smislu desetega odstavka 112. člena ZPP ni mogoče govoriti.³ Ker je vloga tožnika vložena na prvostopenjsko sodišče in je tudi naslovljena kot revizija, kriterij očitne pomote tudi iz tega razloga ni izpolnjen. Revizija je na Vrhovno sodišče prispela 28. 3. 2024, to je po izteku 30-dnevnega roka iz prvega odstavka 367.b člena ZPP, zato je ni mogoče šteti niti za pravočasen predlog za dopustitev revizije.

9Vrhovno sodišče je na podlagi obrazloženega revizijo tožnika zavrglo (377. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

10Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Glasovanje

11Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E, Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana 31. 1. 2024, kar je po začetku uporabe ZPP-E 14. 9. 2017, se revizijski postopek skladno s tretjim odstavkom 125. člena ZPP-E nadaljuje po določbah tega zakona.
² Prim. npr. sklepe Vrhovnega sodišča I Up 92/2018 z dne 4. 7. 2018, I Up 185/2019 z dne 23. 10. 2019, I Up 223/2019 z dne 22. 1. 2020, I Up 23/2020 z dne 3. 6. 2020, X Ips 1/2018 z dne 17. 1. 2018, X Ips 4/2018 z dne 14. 2. 2019, II Ips 242/2018 z dne 30. 5. 2019, II Ips 125/2019 in II Ips 90/2019 z dne 5. 6. 2020, III Ips 19/2023 z dne 11. 7. 2023.
³ Prim. npr. sklepa Vrhovnega sodišča II DoR 23/2023 z dne 22. 2. 2023, III Ips 19/2023 z dne 11. 7. 2023.