VSM Sodba I Cpg 226/2024

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo v točki I izreka zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna priznati svoj podpis na Prodajni pogodbi z dne 23. 11. 2016 (v nadaljevanju: Prodajna pogodba), sklenjeni med prodajalcem (toženko) in tožečo stranko (v nadaljevanju tožnico), kot kupcem, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo z naslednjo vsebino: "A. d.o.o. - v stečaju izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri njegovem solastniškem deležu do 19/10000, pri nepremičnini z ID znakom: ... vknjiži lastninska pravica v korist in na ime: B. d.o.o. do 1/1". V točki II izreka je odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka.

2Tožnica z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Nasprotuje vsem razlogom, zaradi katerih je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje v nadaljevanju povzema le tiste pritožbene navedbe, ki se nanašajo na institut vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), saj že razlogi izpodbijane sodbe v tej smeri narekujejo zavrnitev tožbenega zahtevka.

Pritožnica v zvezi s tem poudarja, da je stališče sodišča prve stopnje formalistično in predstavlja kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic. Kupec, ki sploh ni izpolnil svoje obveznosti, je namreč v boljšem položaju od kupca, ki je svojo obveznost izpolnil, za takšno razlikovanje pa ni nobenega razloga. Pritožnica se sklicuje na 265. člen ZFPPIPP in ponovno na odločbo VSL I Cpg 25/2020 z dne 24. 11. 2020. V njej je višje sodišče zavzelo stališče, da gre v primeru, kot je obravnavani, za dvostransko neizpolnjeno pogodbo in da ni nobenega razloga, da bi bil kupec, ki je plačal del kupnine, v stečajnem postopku v boljšem položaju od kupca, ki je plačal kupnino v celoti. Tudi takšen kupec lahko zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. V citirani odločbi je VSL, upoštevajoč drugi odstavek 24. člena ZFPPIPP, presodilo, da je položaj, v katerem sta pogodbeni stranki delno izpolnili svojo obveznost, pri čemer jo je ena izpolnila v večjem obsegu, kot druga, po vseh bistvenih značilnosti enak položaju, v katerem je ena pogodbena stranka svojo obveznost izpolnila v celoti, druga pa v pretežnem delu. Zato je treba tudi za ta položaj uporabiti pravila o vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodbah in presoditi, da za nedenarno terjatev tožnice niso nastale posledice začetka stečajnega postopka iz 253. člena ZFPPIPP.

Tožnica predlaga, da sodišče prve stopnje njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbenemu zahtevku ugodi, toženki pa naloži plačilo stroškov postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče med sojenjem ni storilo nobene procesne kršitve, glede na dejanske ugotovitve v postopku pa je sprejelo materialno pravno pravilno odločitev. Sodišče druge stopnje v skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP v nadaljevanju odgovarja le na tiste pritožbene ugovore, ki so povezani z institutom vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe po ZFPPIPP, saj razlogi izpodbijane sodbe v tej smeri (točke 6, 7, 8, 13 in 14 obrazložitve) zadoščajo za pravilno presojo, da je treba v obravnavani zadevi tožbeni zahtevek zavrniti. Sodišče druge stopnje jih v celoti povzema, glede na pritožbene ugovore pa dodaja oziroma ponovno poudarja:

5Dikcija drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP je jasna, iz nje pa izhaja, da je vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba tista pogodba, ki je bila sklenjena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in pri kateri do začetka postopka zaradi insolventnosti niti insolventni dolžnik niti nasprotna pogodbena stranka nista izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi te pogodbe ali nobeden od njiju teh obveznosti ni izpolnil v celoti. Za takšne pogodbe ne nastanejo posledice stečajnega postopka iz 253. v zvezi s prvim odstavkom 265. člena ZFPPIPP.

6Po pravilni presoji izpodbijane sodbe v točki 13 obrazložitve Prodajna pogodba, ki je bila sicer sklenjena pred začetkom stečajnega postopka nad toženko, ne izpolnjuje kriterijev vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe iz 2. točke drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP. Tožnica je kupnino za kupljen solastni del nepremičnine plačala v celoti, medtem ko toženka svoje obveznosti, ki jo ima kot prodajalec, ni izpolnila v celoti. Tudi, če je nepremičnino, ki v naravi predstavlja poslovni prostor, tožnici izročila v posest (to dejstvo je bilo sicer v postopku na prvi stopnji med strankama sporno), ni izpolnila svoje nadaljnje obveznosti - ni overila svojega podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu iz 6. člena Prodajne pogodbe. To pa pomeni, da Prodajna pogodba ne izpolnjuje kriterija vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Zaradi tega se je z začetkom stečajnega postopka nedenarna terjatev tožnice pretvorila v denarno (prvi odstavek 253. člena ZFPPIPP), kot takšno pa bi jo morala tožnica prijaviti v stečajnem postopku nad toženko. Njena nedenarna terjatev, ki jo uveljavlja v sodnem postopku je "ugasnila", zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

7Sodišče prve stopnje se je pri sprejemu odločitve pravilno oprlo na stališče VSRS, ki je v odločbi III Ips 128/2014 z dne 22. 4. 2016 obravnavalo to problematiko. Utemeljeno ga je apliciralo na obravnavamo zadevo. V tej odločbi je VSRS pojasnilo, da ima kupec, če je bil v zvezi s prodano nepremičnino sklenjen le zavezovalni, ne pa tudi razpolagalni pravi posel, le obligacijsko terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Stvarnopravnih zahtevkov na podlagi zavezovalnega pravnega posla nima. Če razpolagalni pravni posel do začetka stečajnega postopka ni bil realiziran, ima kupec, ki je svojo obveznost plačila kupnine v celoti izpolnil, do stečajnega dolžnika "le" nedenarno terjatev, ki jo je treba pretvoriti v denarno po pravilih iz 253. člena ZFPPIPP. 94. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) narave terjatve kupca, ki je že v celoti izpolnil prodajno pogodbo, ne spreminja. Določba druge alineje 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1¹ je uporabljiva v primeru vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb (265. - 268. člen ZFPPIPP), saj za njih ne velja določba 253. člen ZFPPIPP. V primeru pogodbe, ki je s strani ene od pogodbenih strank že v celoti izpolnjena, je treba uporabiti 253. člen ZFPPIPP. Upnik mora nedenarno terjatev pretvoriti v denarno in jo prijaviti v stečajnem postopku nad prodajalcem.

8Tudi po mnenju pritožbenega sodišča na sprejem odločitve (ali gre v obravnavani zadevi za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo) ne vpliva presoja, ali je bil tožnici solastni del nepremičnine, ki v naravi predstavlja poslovni prostor, pred začetkom stečajnega postopka izročen v posest. Dejstvo je namreč, kot je že bilo poudarjeno, da toženka, ne glede na to, med strankama sporno okoliščino, vseh svojih obveznosti po Prodajni pogodbi ni izpolnila - ni overila podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu. Očitno tudi VSRS v zgoraj citirani zadevi v zvezi s presojo, ali gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, dejstvo izročitve nepremičnine kupcu (tožeči stranki) v posest ni štelo za pravno odločilno. Ne glede na to, da sta bili v tej zadevi obe nepremičnini kupcu izročeni v posest, je presodilo, da gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo. Izhajalo je iz dejstva, da je kupec za obe nepremičnini plačal kupnino, s tem pa svojo obveznost v celoti izpolnil, kar pa ne velja za prodajalca (toženo stranko), ki kupcu za eno od nepremičnin ni izdal zemljiškoknjižnega dovolila.

9Ker so stališča VSRS za sodišča nižjih stopenj obvezna, od njih je mogoče, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, odstopiti le v določenih izjemnih primerih, za takšen primer pa v obravnavani zadevi ne gre, in ker do izdaje izpodbijane sodbe oziroma odločbe sodišča druge stopnje stališče VSRS v zvezi z obravnavano problematiko ni bilo spremenjeno, je presoja sodišča prve stopnje v zvezi z institutom vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe pravilna, vsi nasprotni pritožbeni ugovori pa neutemeljeni.

10V tem kontekstu velja omeniti, da je bila v zadevi VSL I Cpg 25/2020 z dne 24. 11. 2020, na katero se sklicuje pritožnica, dopuščena revizija (III DoR 30/2021), in sicer v zvezi s vplivom stečajnega postopka na terjatev iz zavezovalnega pravnega posla za prenos lastninske pravice na nepremičnini - ali na to terjatev v primeru, ko dolžnik (prodajalec) do začetka stečajnega postopka še ni izvedel razpolagalnega pravnega posla, mu je pa bila pred začetkom stečaja v celoti plačana kupnina in nepremičnina izročena v posest, učinkuje 253. člen ZFPPIPP oziroma, ali je treba položaj, ko je insolventni dolžnik pred začetkom stečaja nepremičnino izročil v posest, obravnavati po pravilih o vzajemno neizpolnjeni dvostranski pogodbi, ne glede na to, ali je kupec pred začetkom stečaja plačal celotno kupnino ali njen del. Revizija je bila vložena, a kot nepopolna zavržena s sklepom VSRS III Ips 29/2021 z dne 28. 9. 2021.

11Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Enako velja za toženko, saj njene navedbe v odgovoru na pritožbo niso v bistveni meri vplivale na sprejeto odločitev sodišča druge stopnje. Stroški za sestavo vloge niso bili potrebni (155. člen ZPP).

¹ Če je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu stečajnega dolžnika izstavil stečajni upravitelj zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi obojestransko odplačne pogodbe, sklenjene pred začetkom stečajnega postopka.