VSL sklep II Cp 3311/2015

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Predlagateljica mora v petnajstih dneh od vročitve tega sklepa povrniti prvemu nasprotnemu udeležencu njegove pritožbene stroške v višini 242,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izteka, do plačila.

1Sodišče prve stopnje je v točki I. izpodbijanega sklepa za potrebe parc. št. 1 k. o. ... (gospodujoča nepremičnina) v lasti predlagatelja v korist vsakokratnega lastnika te nepremičnine dovolilo nujno pot v skupni dolžini 48,42 m in s površino 154 m2, in sicer po delu parc. št. 3/1 k. o. ... (služeča nepremičnina), v lasti nasprotnega udeleženca in po delu parc. št. 2/1 in parc. št. 2/1 in parc. št. 2/5, obe k. o. ..., ki sta v lasti prvega nasprotnega udeleženca. V drugem odstavku izreka je opisalo potek in obseg nujne poti ter v tretjem odstavku odločilo, da je položaj posameznih točk ter razdalje med njimi razviden iz skice sodnega izvedenca mag. J. D. z dne 10. 10. 2015, ki je sestavni del sklepa. V tretjem odstavku je dovolilo uporabo nujne poti za hojo in vožnjo z motornimi kolesi, osebnimi vozili, komunalnimi vozili, za pobiranje smeti in vozili za pluženje snega, vse nosilnosti do 16 ton, ter nujno pot hoje in vožnje s tovornjaki in gradbenimi stroji, nosilnosti do 40 ton, za čas gradnje objektov na parc. št. 1 k. o. ... V točki II. izreka je odločilo o višini nadomestila, ki ga je dolžna plačati predlagateljica, in sicer prvemu nasprotnemu udeležencu v višini 10.251,78 EUR, drugemu nasprotnemu udeležencu pa v višini 297,99 EUR, vse v roku 30 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila. V točki III. izreka je odločilo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom.

2Zoper sklep vlaga pritožbo prvi nasprotni udeleženec. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa z zavrnitvijo celotnega predloga predlagateljice in povrnitvijo vseh stroškov. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Očita mu nepravilno uporabo 89. člena SPZ(1) in nepravilno upoštevanje izvedeniškega mnenja izvedenca gradbene stroke z dopolnitvijo. Določena nujna pot preko parc. št. 2/1 ni v skladu z načelom sorazmernosti. Slednje narekuje, da se nujna pot, kadar obstaja zanjo več možnih variant, dovoli po tisti trasi, ki najmanj posega v nepremičnine, ki bodo z njo obremenjene. Potrebni stroški za vzpostavitev nujne poti ne smejo biti merilo za presojo, katera varianta najmanj obremenjuje nepremičnine. Stroški vedno bremenijo gospodujočo nepremičnino in ne služeče nepremičnine. Izvedenec je rangiral variante. Primernejši od določene variante (št. 1) sta varianti št. 6 in 3. Obrazložitev sodišča ima napačne in protispisne razloge in je v nasprotju z izvedeniškim mnenjem. Opozarja na višino odškodnine na ugotovitve o gradbeno-tehnični obremenitvi, o splošnem vplivu na služeče nepremičnine in dodatne prednosti pri varianti 3 in 6, ki kažejo, da sta obe bistveno manj obremenjujoči za nepremičnino, po kateri potekata. Z njima bi dobile boljšo povezavo z javno potjo še druge nepremičnine. Soglasje njihovih lastnikov za ta postopek ni relevantno. Pomembni so dodatni pozitivni učinki, ki jih pri varianti št. 1 ni. Sprejeta odločitev bi morala biti v interesu čimširšega kroga udeležencev. Sodišče ni preverilo zatrjevanih trditev, da nasprotni udeleženci drugega dostopa do svojih nepremičnin ne potrebujejo. V resnici ga nepremičnini 3/2 in 3/3 nimata oziroma bi bil dostop, določen v tem postopku, zanju ustreznejši. Nosilni razlog sprejete odločitve temelji na stroških, ki bi nastali predlagateljici in ne na obremenitvi nepremičnin. Opravljena primerjava stroškov vzpostavitve nujne poti in plačilo odškodnine je neustrezna in brez podlage v zakonu. Vztraja, da nujna pot po preostalih variantah ne bi zmanjšala možnosti uporabe in funkcionalnosti vključenih zemljišč. Varianta 1 pa poteka preko že urejenih parkirišč, preko travnika in nasada sadnega drevja. Pritožnika nesorazmerno obremenjuje oziroma ga obremenjuje bolj, kot bi bili obremenjeni ostali nasprotni udeleženci. Ostal bo brez dvorišča, parkirna mesta bo moral prestaviti, ne more postaviti novih. Posega v njegovo lastninsko pravico ne more nadomestiti odškodnina. Življenjski pogoji se mu bodo bistveno poslabšali: izgubil bo že zgrajena parkirišča, travnato površino ob steni hiše in velika drevesa, ki dajejo senco. Na preostalem zemljišču bo moral urediti deset parkirišč za opravljanje dejavnosti. Nastala mu bo ogromna gospodarska škoda – poslovni objekt bo ostal brez dvorišča za parkirne prostore. Sodišče ni tehtalo predlagateljevih koristi n pritožnikove škode oziroma zakonskega kriterija iz prvega odstavka 89. člena SPZ. Obstoječi uvoz z javne poti omogočajo vse tri variante. Napačno je upoštevan dogovor o služnostni pravici z dne 25. 11. 1995. Ne more biti dokaz za obremenjenost nepremičnine. Napačno je ugotovljena višina odškodnine. Zaradi prestavitve parkirišč bi moral biti upoštevan količnik 1 za obremenjenost in ne le 0,75. Odškodnina bi morala biti določena v višini 13.314,00 EUR. Izvedeniško mnenje je bilo izdelano pred enim letom. Zaradi gospodarske rasti ne ustreza več tržnim razmeram. Ponovno bi bilo treba ugotoviti izhodiščno tržno vrednost, ki bi morala biti vsaj za 10 do 15 % višja od ugotovljene. Napačno je bilo postopanje sodišča po zaključku obravnave, ko jo je ponovno odprlo in takoj pogojno zaključilo zaradi poprave že izdelane skice prve variante nujne poti. Pritožnik se o predlogu in o novi skici, ki dejansko pomeni dopolnitev izvedeniškega mnenja, ni mogel izjasniti in podati pripomb. Podana je bistvena kršitev pravil postopka iz 338. člena ZPP,(2) ki kaže na pristranskost sodnice.

3Pritožba je bila vročena predlagateljici in ostalim nasprotnim udeležencem, ki nanjo niso odgovorili.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ni bilo sporno, da obravnavana nepremičnina predlagateljice parc. št. 1 k. o. ... nima potrebne potne povezave z javno potjo parc. št. ... k. o. ... Prav tako ni bilo sporno, da je njeno zemljišče po namembnosti nezazidano stavbno zemljišče. Sprva je predlagala določitev nujne poti po zemljišču parc. št. 2/1 in 2/5 k. o. ... v lasti prvega nasprotnega udeleženca. Po njegovem ugovoru, da se nujna pot lahko določi preko drugih zemljišč z manjšo obremenitvijo kot preko njegovega zemljišča, je sodišče to ugotavljalo na kraju samem z izvedencema geodetske in gradbene stroke. Poleg prvotnega predloga predlagateljice, ki ga je označilo kot varianta 1, je obravnavalo še pet drugih novih variant (opisanih na strani 7 izpodbijanega sklepa). Po ustrezni spremembi predloga je v postopek pritegnilo tudi lastnike vseh zemljišč, po katerih naj bi potekala nujna pot, po varianti 3 in varianti 6 (drugi do peti nasprotni udeleženec).

6Po izvedenem dokaznem postopku je po ponovnem ogledu na kraju samem in zaslišanju izvedenca gradbene stroke določilo nujno pot po varianti 1. Glede na ugotovljene dejanske okoliščine je pravilno upoštevalo vsa materialnopravna izhodišča iz 88. in 89. člena SPZ. Drži, da je izvedenec na podlagi pripomb prvega nasprotnega udeleženca k pisnemu izvedeniškemu mnenju (red. št. 125 spisa) rangiral variante nujne poti glede na obremenitev gospodujoče nepremičnine in da je varianto št. 1 postavil na tretje mesto (red. št. 137 spisa). Vendar pritožnik s sklicevanjem na ta del izvedeniškega mnenja sprejete dokazne ocene in odločitve sodišča prve stopnje ne more omajati. Prezre namreč, da je izvedenec že ob ustnem zaslišanju na naroku 12. 5. 2015, nato pa še na ponovnem ogledu na kraju samem na zadnjem naroku, svoje mnenje dopolnil in pojasnil prednosti in slabosti vseh treh variant. Odgovoril je na vse pripombe pritožnika. Sodišče se je v sklepu do njih opredelilo in jih obrazloženo zavrnilo. Svojo odločitev je pojasnilo v izčrpnih, jasnih in popolnih razlogih, potem ko je upoštevaje izvedenčevo mnenje z vsemi dopolnitvami pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva. Pritožbeno sodišče sprejema njegovo odločitev in obrazložitev kot pravilno. Pritožbeni očitki o pomanjkljivih in protispisnih razlogih (absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP)(3) in o nepravilno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju so neutemeljeni. Nestrinjanje pritožnika s sprejeto dokazno oceno samo po sebi ne pomeni procesne kršitve. Zlasti to ne drži v obravnavanem primeru, ko je sodišče dokazni postopek izvedlo zelo natančno ter skrbno in celovito napravilo dokazno oceno, vključno s pravilno in popolno ocenjenim izvedeniškim mnenjem.

7Tudi pritožbena graja o procesnih kršitvah 254. člena ZPP oziroma 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z izvedbo dokaza z izvedencem geodetke stroke ni utemeljena. Izvedenec geodetske stroke je izdelal (delovno) skico vseh šestih obravnavanih variant trase poti, o kateri so se vsi udeleženci izjavili. Sodišče jih je vsebinsko obravnavalo z izvedencem gradbene stroke. Tehnični popravek delovne skice variante 1 je bil potreben zaradi malenkostno spremenjene določene trase nujne poti v primerjavi s predlagano in prvotno skicirano traso (zožanje poti pri ograji na parc. št. 3/1). V materialnopravnem pogledu je bila korigirana trasa obravnavana na zadnjem naroku. Udeleženci na mnenje izvedenca gradbene stroke, ki je bilo podlaga za določeno traso, niso imeli pripomb (pravilni razlogi sodišča na strani 16 sklepa). Pritožbeni očitki, da se pritožnik o modificiranem predlogu ni mogel izjaviti, torej ne držijo, očitki o pristranskosti razpravljajoče sodnice zaradi prehitrega vodenja postopka pa so neutemeljeni. Traso nujne poti določi in jo obrazloži sodišče v sklepu, potem ko opravi vsebinsko presojo, upoštevaje konkretno ugotovljene dejanske okoliščine in strokovno mnenje izvedenca gradbene stroke. Sestavni del sklepa je skica z grafičnim oziroma geodetsko tehničnim prikazom poteka trase poti. Izvedenec geodetske stroke jo izdela po navodilu sodišča. Udeleženci pa se o njej lahko izjavijo v pritožbi zoper izdani sklep. Pritožnik v pritožbi pripomb na tehnično skico ne konkertizira. Tudi zato je njegova pritožba v tem delu neutemeljena.

8Pritožnik sodišču neutemeljeno očita nepravilno uporabo materialnega prava – kriterijev iz drugega odstavka 89. člena SPZ, ko je ugodilo predlagatelju po prvi varianti nujne poti in ne po varianti 3, ki bi v celoti potekala po zemljiščih drugega do petega nasprotnega udeleženca, ali po varianti 6, ki bi potekala po zemljiščih vseh nasprotnih udeležencev. Za ta postopek ni relevantno, kako bi se z novo traso poti morda izboljšal položaj ostalih nasprotnih udeležencev, ki imajo po ugotovitvah sodišča, oprtih na mnenje izvedenca, že urejeno drugo potno povezavo z javno potjo. Sodišče mora v tem postopku pretehtati kolidirajoči položaj potencialno gospodujoče nepremičnine s položajem služeče nepremičnine. Pri tem ni odločilna le vrednost odškodnine – v denarju izražena škoda zaradi delno razlaščujočega posega, ki jo kot odločilno izpostavlja pritožba, niti stroški za vzpostavitev nujne poti. Pritožba zanje neutemeljeno trdi, da gre za nosilni argument izpodbijane odločitve. Da je odločitev pravilna, je treba celovito in vsebinsko oceniti vse okoliščine vsakokratnega konkretnega primera, ki pogosto niti niso denarne narave. V obravnavanem primeru jih je sodišče ugotovilo in ocenilo pravilno.

9Ugotovilo je, da nobena od primerjanih treh variant ne onemogoča ali znatno ne ovira gospodujoče nepremičnine. Odločilne pa so dejanske ugotovitve, da je določena varianta najkrajša, da je najbolj oddaljena od objektov na služečih nepremičninah (nasprotne pritožbene trditve so ovržene z izvedencem v razlogih na strani 13 in 14 sklepa, iz katerih jasno izhaja, da so upoštevani odmiki od obeh objektov nasprotnega udeleženca), in da je glede posega v že izdelana dvorišča in zelenice s sadnim drevjem na vseh primerjanih nepremičninah gradbeno-tehnično najlažje izvedljiva in s tem najmanj obremenjujoča za nepremičnino pritožnika (pri ostalih dveh trasah bi bilo treba odstraniti in prestaviti obstoječe ograje z električnimi vhodnimi vrati) in tudi cenovno najustreznejša za predlagateljico. Ob teh okoliščinah je dejstvo, da je bila med predlagateljico in pravnim prednikom pritožnika v preteklosti že dogovorjena, a v zemljiški knjigi neizvedena služnost praktično po isti trasi, povsem pravilno ocenjeno (razlogi na strani 6 in 15 sklepa), le kot dodatni argument pri presoji o (nepretirani) obremenjenosti pritožnikove nepremičnine. Upoštevaje ugotovljeno primerno odškodnino, ki bo potrebna za določitev nujne poti, ter stroške za njeno izvedbo, se izkaže, da je odločitev sprejeta ob pravilni uporabi načela sorazmernosti in načela čimmanjše obremenjenosti tuje nepremičnine.

10Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje tudi oceni in ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je z določeno nujno potjo, ki predlagateljici omogoča primeren dostop do javne poti, dosežena za gospodujoče zemljišče večja korist od škode, ki bo zaradi ustanovitve nujne poti obremenjevala služeče nepremičnine. Nujna pot je umeščena na neograjeno dvorišče, vzdolž meje s sosednjimi zemljišči, tako da omogoča enako nadaljnjo funkcionalno uporabo dvorišča kot pred posegom (dostop do stavb in parkiranje vozil). Možnost prestavitve in nove ureditve parkirišč, o čemer se je sodišče zanesljivo prepričalo z izvedencem (ugotovitve in razlogi na strani 15 in 16 sklepa), tudi po presoji pritožbenega sodišča dopuščajo ugotovitev, da zaradi nujne poti ne bodo bistveno poslabšani življenjski pogoji lastnika nepremičnine ob poti niti pritožnikova gospodarska dejavnost. Izguba treh sadnih dreves, izpostavljena v pritožbi, pa ob istovrstni škodi, ki bi nastala ostalim nasprotnim udeležencem zaradi posega v njihove zelenice s sadnim drevjem, prav tako ne more pomeniti bistvenega razvrednotenja pritožnikovih nepremičnin.

11Za dovoljeno nujno pot mora upravičenec plačati zavezancu primerno denarno nadomestilo (tretji odstavek 89. člena SPZ). Zakon ne določa kriterijev za določitev njegove višine. Gre za pravni standard, ki ga glede na konkretne okoliščine primera napolnjuje sodna praksa. Kot merila upošteva vrednost obremenjene nepremičnine in škodo, ki nastaja za obremenjeno nepremičnino. Sodišče prve stopnje je nadomestilo določilo na podlagi mnenja izvedenca gradbene stroke. Kriterije in njihovo uporabo je obrazložilo na strani 17 sklepa. Upoštevalo je tako obremenjenost zemljišča, trajanje določene služnosti, njen vpis v zemljiško knjigo, kakor tudi tržno vrednost gospodujočega zemljišča in njegovo namembnost. Pritožnik na prvi stopnji ni ugovarjal ugotovljeni tržni vrednosti nepremičnine. Pritožbene navedbe, da bi morala biti glede na gospodarsko rast višja za 10 do 15 %, v pritožbi dokazno niso z ničemer podprte. Zato trditvam o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju ni mogoče slediti.

12Na ostale pritožbene navedbe je obrazloženo in na podlagi dopolnitve izvedeniškega mnenja odgovorilo že prvo sodišče v razlogih na straneh 17 in 18 sklepa. Izvedenec je namreč argumentirano pojasnil, zakaj in v kakšni višini je uporabil posamezne količnike za obremenjenost nepremičnine. Ker pritožnik na dopolnitev mnenja ni imel pripomb, ni bilo razlogov, da se sodišče pri odločitvi ne bi oprlo nanj. Pritožnik ni ponudil drugih dokazov, ki bi izvedenčevo mnenje omajali. Zato pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja niti o pravilni uporabi materialnega prava pri odločitvi o višini nadomestila.

13Po povedanem pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pri odločanju pravilno uporabilo določila 88. in 89. člena SPZ. Ker tudi ni zagrešilo uveljavljenih niti uradno upoštevnih procesnih kršitev, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (353. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

14V postopku za dovolitev nujne poti velja posebno pravilo o stroških. Postopek se vodi izključno v interesu predlagatelja. Zato mora ta v celoti trpeti skupne stroške postopka in povrniti drugim udeležencem stroške, ki so jih imeli zaradi postopka. Kljub neuspehu pritožnika s pritožbo mu mora zato predlagateljica povrniti pritožbene stroške. Odmerjeni so po priglašenem stroškovniku na list. št. 415, upoštevaje Odvetniško tarifo, ki se uporablja v tem postopku(4) in vrednost točke 0,459 EUR (prvi odstavek 13. člena OT). Nanašajo se na odvetniške stroške za pritožbeni postopek, pripadajoče materialne stroške in DDV (skupaj 142,78 EUR) ter sodno takso za pritožbo (100,00 EUR), skupaj 242,78 EUR. V primeru zamude bo predlagateljica dolgovala tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od poteka 15-dnevnega roka od prejema odločitve sodišča druge stopnje do plačila (313. člen ZPP v zvezi s 378. členom OZ).

--------------------

Op. št. (1): Stvarnopravni zakonik, Ur. list RS, št. 87/2002 s spremembami.

Op. št. (2): Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami.

Op. št. (3): Zakon o nepravdnem postopku, Ur. list SRS, št. 30/1986 s spremembami.

Op. št. (4): Ur. list RS, št. 2/2015.