VSM Sklep I Cp 892/2024

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se znesek 4.291,45 EUR nadomesti z zneskom 8.582,89 EUR.

II. V preostalem delu (II. točka izreka) se pritožba tožeče stranke zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Stranki pravdnega postopka krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna v roku 15 dni povrniti prvo tožeči stranki (pravilno prvemu tožniku) njene pravdne stroške v znesku 4.291,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločilo, da je druga tožeča stranka (pravilno druga tožnica) dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 1.944,38 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sprejeto odločitev se pritožujeta tožnika po svojem pooblaščencu. Navajata, da je sodišče zmotno odločilo o stroških postopka v skladu z 161. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), in sicer je napačno določilo vrednost spornega predmeta. Res je, da sta zahtevka medsebojno povezana, vendar gre za objektivno komulacijo tožbenih zahtevkov, ki imajo različno podlago, v okviru katere je potrebno vrednost vsakega posameznega zahtevka določiti posebej, kot to smiselno izhaja iz drugega odstavka 41. člena ZPP, ko se pristojnost določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, po seštevku vrednosti zahtevkov pa le, če se ti opirajo na isto dejansko in pravno podlago. Tako je v predmetnem sporu vrednost spornega predmeta 2 x 60.000,00 EUR, ne pa seštevek obeh zneskov. Napačna je odločitev sodišča prve stopnje, da mora druga tožnica toženki povrniti 50 % njenih stroškov. Dodatni stroški toženke so zaradi druge tožnice nastali zgolj v deležu, ki predstavlja povišanje nagrade za zastopanje več strank, saj v kolikor bi prvi tožnik sam vložil tožbo za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in izbris zastavne pravice, to na višino stroškov toženke ne bi vplivalo v tolikšni meri, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Prvotožnik je upravičen do celotne nagrade, saj je uspel s celotnim zahtevkom. Predlaga da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, stroške prvega tožnika ob upoštevanju prave vrednosti predmeta naloži v plačilo toženki, stroške toženke pa naloži drugi tožnici v plačilo zgolj v višini, ki predstavlja posebne stroške zaradi povišanja nagrade za zastopanje več strank. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3V odgovoru na pritožbo se toženka zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Druga tožnica je v postopku v celoti propadla, zato je dolžna povrniti stroške toženke. Prav tako meni, da je pravilno uporabljena določba 161. člena ZPP o sospornikih, ki krijejo stroške po enakih delih.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 365. členom ZPP).

6Na aktivni strani sta v tej zadevi nastopala dva tožnika kot sospornika. Ker gre za navadno sosporništvo, je vsak od njiju v tej pravdi bil samostojna stranka (200. člen ZPP). Njun uspeh je v končni pravdi bil različen, saj je bil tožbeni zahtevek prvega tožnika v celoti utemeljen, tožba druge tožnice pa je bila zavržena. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je prvemu tožniku priznalo zgolj 50% uspeh, materialnopravno zmotna.

7Zahtevek prvega tožnika pod točko I je ugotovitvene narave, zahtevek pod točko II je dajatvene narave z lastno pravno podlago, oziroma gre za institut izbrisne tožbe s pravno podlago po 243. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Zahtevek, ki ga uveljavlja z ugotovitveno tožbo v skladu s 181. členom ZPP, neposredno učinkuje tudi na zahtevek pod točko II. Ta zahtevek - predhodni oziroma vmesni ugotovitveni zahtevek, ki je uveljavljen poleg dajatvenega zahtevka, v skladu z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča¹ ne predstavlja kriterija za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta, temveč je pomembna oziroma upoštevna le sporna vrednost dajatvenega zahtevka. V razmerju prejudicialnosti dveh takšnih zahtevkov vrednosti niti ni treba opredeliti posebej; za kumulacijo vmesnega ugotovitvenega in dajatvenega zahtevka tako zadostuje tudi navedba ene nediferencirane vrednosti spornega predmeta, to je dajatvenega. Slednji je v tem postopku označen na 60.000,00 EUR.

8S tem je sporna vrednost predmetnega zahtevka 60.000,00 EUR in nima prav pritožba prvega tožnika, da bi sodišče kot sporno vrednost (in s tem določitev nagrade po odvetniški tarifi) moralo upoštevati dvakrat po 60.000,00 EUR. Ker pa se toženka ne pritožuje, sodišče druge stopnje v odločitev, ki se nanaša na ugotovitev sporne vrednosti 120.000,00 EUR in s tem določitev sporne vrednosti v višini 1.200 točk, ni posegalo.

9Ker je prvi tožnik uspel v celoti mu je toženka, dolžna povrnit celotne odmerjene stroške sodišča prve stopnje (6. točka obrazložitve) v višini 8.582,89 EUR (toženka se glede 10 odstotnega povišanja ne pritožuje), v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

10Druga tožnica je v pravdi v celoti propadla, zato je dolžna toženki povrniti stroške postopka, kot jih je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (8. točka obrazložitve), in sicer v višini 50%, kot je znašal uspeh toženke v tem postopku, saj je toženka v postopku nastopala zoper oba tožnika (4. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa)².

11Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje odločilo, kot izhaja iz izreka sklepa sodišča druge stopnje (3. točka 365. člena ZPP).

12Pritožnika sta s pritožbo delno uspela, prav tako je delno uspela toženka z odgovorom na pritožbo, zato je sodišče druge stopnje odločilo, da stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. v zvezi s 155. in 165. členom ZPP).

¹ VSRS sklep II Ips 303/2014 z dne 11. 12.2014
² N. Betteto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga GV založba 2010 str. 52.