VSL Sklep I Ip 1111/2024

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zavrglo. Ugotovilo je, da je bil sklep o izvršbi dolžniku po fikciji vročen dne 1. 6. 2024, dolžnik pa je vložil ugovor dne 11. 6. 2024, kar je po preteku 8-dnevnega roka po tretjem odstavku 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.

2Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik in navaja, da je v svoj hišni predalčnik prvič prejel kuverto v ponedeljek, 3. 6. 2024 ob 22.30 uri. Predhodnega obvestila o tej pošti ni prejel in ga ni videl niti v predalčniku niti na vratih. Sprašuje se, kako naj bi potem vedel za izvršbo. Iz kuverte, ki mu je bila puščena v nabiralniku na zadnji strani pod točko 1 piše datum 17. 5. 2024, spodaj pa kraj - K. dne 17. 5. 2024 ter desno neprepoznavna krivulja kot podpis vročevalca. Meni, da bi vročevalec za tako vsebino pisma moral ob prvi dostavi najprej preveriti, kje in kako bi dobil naslovnika ter tako obvestilo nekomu vročiti ali oddati. Lahko, da je bilo to 17. 5. 2024, vendar dolžnik obvestila ni prejel niti videl. Da bi se sodišče lahko upravičeno sklicevalo na fikcijo vročitve, pa bi moralo dostavo tega pisma vročati dvakrat in še na kuverti bi to moralo biti nedvoumno navedeno. Vročitev tako ni v skladu z Zakonom o pravdnem postopku niti z Zakonom o izvršbi in zavarovanju ter Ustavo RS. V danem primeru ni bil opravljen poizkus vročitve, vročevalec pa bi lahko šele v drugem poizkusu vročitve opravil fikcijo vročitve. Dolžniku zato ni mogoče očitati nepravočasne vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi. Priloži fotokopiji sodnega pisanja. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

6Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor zavrglo kot prepoznega, ker je ugotovilo, da je bil sklep o izvršbi dolžniku vročen po fikciji dne 1. 6. 2024, dolžnik pa je vložil ugovor dne 11. 6. 2024, torej prepozno.

7Predpogoj za nastop pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe je pravilna vročitev odločbe stranki v skladu z določbami ZPP - šele s pravilno vročitvijo stranka pridobi možnost seznanitve s sodbo/sklepom, s pravili o vročitvi pa se zagotavlja tudi pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Za učinkovit potek postopka je zato nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da so bila strankam pisanja pravilno vročena. Institut, ki to zagotavlja, je vročilnica (potrdilo o vročitvi - primerjaj 149. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato mora imeti lastnost javne listine tisti del vročilnice, s katerim se potrjujeta za normalen potek postopka dve procesno odločilni dejstvi: (1). da je bilo pisanje naslovniku vročeno in (2). kdaj se je to zgodilo. Pravilno izpolnjena vročilnica zato dokazuje tako samo vročitev kot tudi datum vročitve (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Če se ne dokaže nasprotno, velja, da vročilnica dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje.

8Iz spisa izhaja, da sodišče sklepa o izvršbi dolžniku ni moglo osebno vročiti, pisma pa ob poizkusu vročitve ni bilo mogoče izročiti niti odraslemu članu gospodinjstva, zaradi česar je vročevalec dne 17. 5. 2024 v hišnem predalčniku na naslovu dolžnika pustil obvestilo, s katerim je bil dolžnik pozvan, da lahko sodno pisanje prevzame v 15. dneh od puščenega obvestila na pristojni pošti. Z omenjenim obvestilom je bil dolžnik izrecno opozorjen, da v kolikor v navedenem roku ne bo prevzel sodnega pisanja, se bo štela vročitev za opravljeno s potekom zadnjega, 15. dne od prejema obvestila¹. Po podatkih spisa je bil tako sklep o izvršbi dolžniku vročen v soboto, 1. 6. 2024², rok za vložitev ugovora v skladu s tretjim odstavkom 9. člena ZIZ pa se je iztekel v ponedeljek, 10. 6. 2024. Nadalje iz spisa izhaja, da je bilo pisanje - sklep o izvršbi dolžniku puščen v hišnem predalčniku dne 3. 6. 2024, s čimer se zagotavlja večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub navedenemu načinu vročitve res seznanil s pisanjem³.

9Dolžnik je ugovor zoper sklep o izvršbi vložil s priporočeno pošiljko dne 11. 6. 2024, v pritožbi zoper izpodbijani sklep pa kot bistveno zatrjuje, da v svoj hišni predalčnik ni prejel predhodnega obvestila vročevalca o tem, da lahko sodno pisanje prevzame na pristojni pošti v 15. dneh od prejetega obvestila in da se je prvič s postopkom seznanil dne 3. 6. 2024, ko je v svojem hišnem predalčniku prejel vročeno sodno pisanje. Nadalje tudi nasprotuje pravilnosti vročitve, saj meni, da bi vročevalec moral poskusiti opraviti vročitev sklepa o izvršbi tako, da bi se na njegovem naslovu oglasil dvakrat.

10S tem, ko dolžnik trdi, da obvestila o prispeli sodni pošiljki dne 17. 5. 2024 v svojem predalčniku ni prejel, je zatrjeval negativno dejstvo, katerega dokazovanje je oteženo. V takšnih primerih pa mora vendarle stranka zatrjevati in dokazovati nepravilno delovanje vročevalca, pri samem prejemu obvestila pa delovanje naslovnika in razlogi, zaradi katerih obvestila ni prejel in z njim ni mogoče bremeniti vročevalca⁴. Zato mora stranka skrbno, pregledno in z dokazi podprto pojasniti celotno domnevno pot pošiljke od vročevalca do dolžnikovega predalčnika (kamor naj ne bi prispelo obvestilo) in podati trditve oziroma pojasnila o tem, kje, kako in zakaj domneva, da obvestila v predalčniku ni prejel. To z drugimi besedami pomeni, da bi dolžnik kljub trditvi, da obvestila dne 17. 5. 2024 v svojem hišnem predalčniku ni prejel, moral vendarle pojasniti, ali živi v samostojni ali večstanovanjski stanovanjski hiši, ali ima urejen in zaklenjen hišni predalčnik, ali je dne 17. 5. 2024 (ko naj ne bi bilo v njegovem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošti) prejel še kakšno drugo pošto, ali se je v preteklosti že večkrat dogajalo, da vročitve s strani vročevalca niso potekale pravilno in korektno in podobno. Z golo trditvijo, da obvestila v svojem predalčniku ni prejel, pa dolžnik po oceni pritožbenega sodišča ni uspel vzbuditi dvoma o tem, da vročitev sklepa o izvršbi v konkretni zadevi ne bi bila opravljena pravilno in v skladu s 142. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

11Če stranka izpodbija vsebino javne listine, mora sodišče javno listino in njej nasprotne dokaze prosto oceniti, stranka pa sicer ne sme biti omejena pri možnosti izpodbijanja resničnosti javne listine z dokazi. Dolžnik je sicer priložil kopijo kuverte sodnega pisanja, iz katere izhaja le, da je bil dolžnik dne 17. 5. 2024 obveščen o prispelem pismu - sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, z zaznamkom, da gre za osebno vročitev po določbah ZPP z navedbo dolžnikovega naslova ter navedbo vročevalca dne 17. 5. 2024, da pisma ni mogel izročiti niti naslovniku niti odraslemu članu gospodinjstva in je bilo zato puščeno dne 17. 5. 2024 v izpostavljenem predalčniku. Kljub temu, da je podpis vročevalca neprepoznaven oziroma gre za parafo (dolžnik bi lahko predlagal opravo poizvedb pri pristojni pošti o imenu vročevalca, ki je opravil vročitev), pa to ni ovira, da vročitev ne bi bila opravljena v skladu z določbo 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

12Nenazadnje dolžnik niti ne pojasni ali živi sam ali morda skupaj z odraslimi člani gospodinjstva⁵. Vročitev po 142. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se opravi po tem, ko vročitev po 140. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ni uspešna. Da vročevalec ni pravilno vročal sodne odločbe, ker naj ne bi prvotno poizkusil opraviti vročitev po 140. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, mora stranka trditi in dokazovati, da vročevalec pred puščenim obvestilom v hišnem predalčniku dne 17. 5. 2024, ni poizkusil opraviti vročitve družinskim članom naslovnika. Le te pa mora stranka poimenovati in dodatno pojasniti, na podlagi česa domneva nepravilno vročitev. Teh trditev dolžnik ni navedel.

13Ker torej dolžnik z navedbami v pritožbi ni podrobno pojasnil domnevne poti od vročevalca do (ne)puščenega obvestila v dolžnikovem hišnem predalčniku niti ni navedel, ali je dne 17. 5. 2024 bil doma oziroma se je na tem naslovu nahajal nekdo od odraslih članov dolžnikovega gospodinjstva, že s samimi navedbami ni uspel izpodbiti pravilnosti dejstev, navedenih na vročilnici kot javni listini.

14Po povedanem je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, dolžnikova pritožba pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15Dolžnik v pritožbenem postopku ni uspel, zato sam krije svoje priglašene pritožbene stroške (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 393/2010 in II Ips 39/2012.
² V skladu z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS, sprejetim na občni seji dne 14. 1. 2015 je bilo zavzeto stališče, da se pri izteku roka določba četrtega odstavka 111. člena ZPP ne upošteva, kar pomeni, da fikcija vročitve sodne odločbe lahko nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan ali drug dela prost dan v Republiki Sloveniji.
³ Tako tudi Galič, A., V Ude, l., in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 4. knjiga, GV Založba Ljubljana, 2010, stran 122.
⁴ Primerjaj VSK Cpg 122/2012 z dne 21. 6. 2012.
⁵ Primerjaj prvi odstavek 140. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ: če se tisti, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, se pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti.