VSRS Sklep II DoR 88/2024

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali višje sodišče s tem, ko je naložilo toženi stranki, da mora v stečajno maso vrniti nepremičnine, katerih vrednost se je po sklenitvi kupoprodajne pogodbe zaradi vlaganj tožene stranke (gradnje stanovanjske hiše) cca. petnajstkrat povečala, ni pravilno uporabilo drugega odstavka 278. člena ZFPPIPP (po katerem v primeru, če vračilo ni mogoče, lahko sodišče dosodi le plačilo denarnega nadomestila) in je s tem poseglo tudi v ustavno pravico tožene stranke do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS.

1V tej pravdi tožnik po stečajnem upravitelju izpodbija pravdno dejanje - kupoprodajno pogodbo, ki sta jo sklenila tožnik in njegova žena s toženko 10. 1. 2014, katere predmet so bile nepremičnine št. 529/66, 529/68 in 529/70, vse k. o. ..., za kupnino 22.460 EUR. Sklicuje se na 271. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

2Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da prodajna pogodba z dne 10. 1. 2014 nima učinka med pogodbenimi strankami, razveljavilo pa je učinke pravnega dejanja za račun stečajnega dolžnika, ugotovilo neveljavnost vknjižbe lastninske pravice do 1/2 pri navedenih nepremičninah v korist toženke in pri teh nepremičninah vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da je dovolilo izbris lastninske pravice toženke in posledično vpis lastninske pravice tožnika do 1/2 ter odločilo, da je toženka dolžna povrniti tožniku pravdne stroške s pripadki.

3Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje). Toženki je naložilo plačilo tožnikovih stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4Toženka predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: (1) ali je v okoliščinah obravnavanega primera glede izpolnitve deljivih obligacij iz temeljnega pogodbenega razmerja proti enemu izmed več upnikov možna vzpostavitev fikcije solidarnosti upnikov, upoštevaje, da je cilj zakonske določbe 406. člena OZ o nedomnevanju solidarnosti upnikov zaščita dolžnika pred drugimi upniki; (2) ali lahko, kadar stranke ne določijo roka za vračilo posojila, pogodba o posojilu šteje kot navidezna darilna pogodba, če posojilodajalec v daljšem obdobju ne zahteva vrnitve posojila, kljub temu, da je zakonodajalec tako situacijo predvidel in saniral z jasno zakonsko določbo od dospelosti terjatve za povrnitev posojila, skladno z drugim odstavkom 574. člena OZ; (3) ali višje sodišče s tem, ko je naložilo toženi stranki, da mora v stečajno maso vrniti nepremičnine, katerih vrednost se je po sklenitvi kupoprodajne pogodbe zaradi vlaganj tožene stranke (gradnja stanovanjske hiše) cca. petnajstkrat povečala, ni pravilno uporabilo drugega odstavka 278. člena ZFPPIPP (po katerem v primeru, če vračilo ni mogoče, lahko sodišče določi le plačilo denarnega nadomestila) in je s tem poseglo tudi v ustavno pravico tožene stranke do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS.

5Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

6Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo z večino glasov. Proti je glasoval sodnik mag. Matej Čujovič (sedmi odstavek 324. člena ZPP).