UPRS Sklep II U 254/2024-3

I. Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje o tožbi v tej zadevi.

II. Zadeva se po pravnomočnosti tega sklepa odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

1Tožnik je 21. 8. 2024 vložil tožbo pri Upravnem sodišču RS zaradi uveljavljanja pravic iz javnih sredstev - molka organa.

2Iz tožbe izhaja, da je tožnik 14. 3. 2024 vložil pritožbo zoper odločbo Centra za socialno delo Maribor številka 1231-4430/2024-31992/1 z dne 6. 3. 2024, s katero je bilo odločeno o subvenciji plačila vrtca in otroškem dodatku za tožnikova mladoletna otroka A. A. in B. B. Ker o pritožbi zoper navedeno odločbo, kljub urgenci z dne 24. 6. 2024, še vedno ni bilo odločeno, tožnik vlaga tožbo zaradi molka organa.

3Sodišče se ob predhodnem preizkusu tožbe po 36. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in 19. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, izreče za stvarno nepristojno, če ugotovi, da je stvarno pristojno drugo sodišče. Gre za splošno procesno predpostavko za vložitev tožbe v upravnem sporu, na katero je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

4V obravnavanem primeru je predmet spora odločitev o subvenciji plačila vrtca in otroškem dodatku. Otroški dodatek, skladno s 3. točko 62. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), predstavlja družinski prejemek, znižanje plačila za programe vrtcev pa je urejeno v četrtem odstavku 32. člena Zakona o vrtcih v zvezi s 6. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS). Iz prvega odstavka 38. člena ZUPJS nadalje izhaja, da o pritožbi zoper odločbo centra za socialno delo odloča ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, iz tretjega odstavka istega člena pa, da v sporih zoper odločbe ministrstva, pristojnega za socialne zadeve, odloča pristojno socialno sodišče.

5V predmetni zadevi gre torej za spor s področja socialnih pravic, za katere je na podlagi 4.b točke prvega odstavka in drugega odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) pristojno socialno sodišče.

6Ker je sodno varstvo tožniku zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno socialno sodišče, se je naslovno sodišče na podlagi 19. člena ter prvega odstavka 23. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in sklenilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču na podlagi 4.b točke prvega odstavka in drugega odstavka 7. člena ZDSS-1.