VSL Sklep III Cp 1421/2024

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Tožnik je s tožbo z dne 11. 9. 2023 od sodišča zahteval ugotovitev, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi nepremičnina s parc. št. ..., na katerem ima tožnik delež ¾, toženka pa 1/4, ter da se toženki naloži izročitev listine, na podlagi katere bo možen izbris njenega imenovanja za sopodpisnico pri razpolaganju z denarnimi sredstvi na trgovalnem računu tožnika pri A. (prej: B. Limtited), sicer bo to listino nadomestila sodba.

2Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru toženke, da ni podana pristojnost slovenskega sodišča za odločanje o drugem tožbenem zahtevku, ki se nanaša na izstavitev listine v zvezi z razpolaganjem denarnih sredstev v tujini, in je v tem delu tožbo zavrglo. Oprlo se je na drugi odstavek 67. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP), in ugodilo ugovoru toženke, da bi moralo biti za odločanje o izstavitvi listine glede razpolaganja s premoženjem, ki se nahaja v tujini, podano njeno soglasje.

3Tožnik vlaga zoper takšen sklep pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. člena z Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep razveljavi, ter povrne stroške v zvezi s tem postopkom, čeprav jih ne opredeli.

Ne strinja se s presojo, da gre pri spornem drugem zahtevku za spor v zvezi s premoženjskopravnim razmerjem med zakoncema. Tožnik ne uveljavlja denarnega zahtevka, temveč obligacijskega na izročitev listine. V tožbi je zatrjeval, da je z razpadom zakonske zveze pogodbena podlaga, na osnovi katere je bila toženka določena kot sopodpisnica na računu, na katerem so tožnikova denarna sredstva, ki imajo naravo posebnega premoženja, odpadla. Gre torej za spor iz pogodbenega razmerja, o katerem je slovensko sodišče pristojno odločati na podlagi 56. člena ZMZPP, saj so se vse listine podpisovale na ozemlju Republike Slovenije. Toženka je navrgla dve nasprotujoči trditvi, ko je trdila, da gre pri denarnih sredstvih za skupno premoženje, nato pa, da so darilo njej. Niti sama ne zna opredeliti, na kateri podlagi naj bi ji posebno premoženje tožnika pripadalo. Zahtevka v zvezi s tem premoženjem ni postavila. Ker ima toženka prebivališče v Republiki Sloveniji, je slednje na podlagi prvega odstavka 48. člena ZMZPP pristojno odločati tudi o drugem zahtevku. V skladu z načelom ekonomičnosti je tudi, da se o obeh zahtevkih odloča pred slovenskim sodiščem, saj se tako po veljavnih predpisih kot tudi na podlagi splošnih pogojev, ki jih je predložila toženka, presoja po slovenskem pravu in pred slovenskim sodiščem. V njih je določeno, da določilo glede pristojnosti otoka X. ne posega v pravico imetnika police do uporabe prava katere koli druge jurisdikcije.

4Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev. Zmotno je tožnikovo sklicevanje na 48. člen ZMZPP. Toženka je v zvezi z drugim zahtevkom najprej izpostavila nepristojnost slovenskega sodišča, dotaknila pa se je tudi vprašanja denarnih sredstev. Glede na ZMZPP in izkazane splošne pogoje poslovanja, ki določajo pristojnost sodišča, ki je sodišče nesojene davčne oaze, je ugotoviti, da slovenska sodišča o sporih, ki izhajajo iz teh razmerij, nimajo upravičenja, da bi o tem sodilo, posebej ob dejstvu, ko jurisdikcija evropskih sodišč tja ne seže, saj tam velja anglosaksonsko pravo.

5Pritožba je utemeljena.

6Pravdni stranki sta bivša zakonca, ki imata stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Tožnik pravilno izpostavlja, da je tudi za odločanje o delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na izstavitev ustrezne listine, na podlagi katere bo možen izbris toženkinega imenovanja za sopodpisnico pri razpolaganje s sredstvi na računu v tujini pri A. (prej B. Limtited)¹, ki ga je odprl in je njegov imetnik, pristojno slovensko sodišče Republike Slovenije.

7Ker so denarna sredstva, na katera se navezuje izstavitev listine, v tujini, gre pri spornem tožbenemu zahtevku za spor z mednarodnim elementom. Na podlagi 29. člena ZMZPP je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v takšnem sporu izrecno določena z zakonom ali mednarodno pogodbo. Če v zakonu ali mednarodni pogodbi ni izrecne določbe o mednarodni pristojnosti za določeno vrsto spora, je sodišče RS pristojno v tovrstnem sporu tudi tedaj kadar njegova pristojnost izvira iz določb o krajevni pristojnosti.

8Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje v mednarodni pogodbi, ki bi zavezovala obe državi, ni določbe o mednarodni pristojnosti za spor v zvezi s podajo soglasja k spremembi statusa sopodpisnika. Tudi iz Splošnih pogojev in določil pravilnika, na katere se je sklicevala toženka in se pa nanašajo na razmerje med banko in imetnikom računa oziroma skleniteljem police, ni razvidno, da bi bila določena izključna pristojnost sodišča na Guernsay. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo pristojnost drugega zahtevka po splošnih pravilih ZPP in po specialnih določbah ZMZPP.

9Pritožba utemeljeno izpostavlja, da pri drugem tožbenemu zahtevku ne gre za spor o premoženjskih razmerjih med bivšima zakoncema. Zahtevek se ne nanaša na ugotavljanje obsega in deležev na skupnem premoženju. Toženka je res v odgovoru na pritožbo trdila, so denarna sredstva na tožnikovem računu njuno posebno premoženje, nato pa, da so ji bila podarjena. A zahtevka v nasprotni tožbi v zvezi s tem premoženjem ni postavila. Okoliščina, za kakšna sredstva (ali za posebno premoženje tožnika ali skupno premoženje strank) gre na računu, za opredelitev narave spora oziroma uveljavljanega zahtevka ni bistvena. V konkretnem primeru gre za zahtevek za izstavitev listine, na podlagi katere bo možen izbris toženke za sopodpisnico pri razpolaganju denarnih sredstev na trgovalnem računu v tujini, za spor iz pogodbenega obligacijskega razmerja² med bivšima zakoncema, saj je tožnik med drugim trdil, da je bila toženka kot sopodpisnica pri razpolaganju z denarnimi sredstvi na računu, ki ga je odprl, določena na podlagi njunega dogovora oz. njegovega soglasja k njenemu imenovanju za sopodpisnico, ker je med njima v času zakonske zveze obstajalo zaupanje, ki pa je z njenim razpadom prenehalo in zato od nje zahteva izstavitev ustrezne listine.

10Za odločanje o tem zahtevku med pravdnima strankama je slovensko sodišče pristojno na podlagi določila 56. člena ZMZPP. Za spore iz pogodbenih razmerij je pristojno sodišče Republike Slovenije tedaj, kadar je predmet spora obveznost, ki jo je treba oziroma bi jo bilo treba izpolnitvi v Republiki Sloveniji. Toženka v odgovoru na pritožbo ne ugovarja tožnikovim trditvam, da so se vse potrebne listine podpisovale na ozemlju RS; da bi se v tujini, toženka v okviru ugovora v pristojnosti tudi ni zatrjevala. Ta okoliščina pogojuje sklep, da bi morala biti toženkina obveznost izpolnjena v Sloveniji.

11Iz pojasnjenega izhaja, da je prvo sodišče z ugoditvijo ugovora toženke in posledično z zavrženjem tožbe zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

12Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na četrtem odstavku 163. člena ZPP.

¹ Gre za banko na otoku Guernsay, ki je eden izmed kanalskih otokov, ki imajo svojo lastno pravo in samostojnost in sodijo pod britansko krono, pa ne gre za del Združenega kraljestva.
² A tudi v primeru, da bi se sporni zahtevek štel za spor o premoženjskih razmerjih med bivšima zakoncema, je za odločanje o njem pristojno slovensko sodišče. Sodišče prve stopnje namreč za presojo, ali je podana pristojnost slovenskega sodišča ne bi smelo uporabiti 67. člena, temveč 48. člen ZMZPP, ki ureja splošno pristojnost v vseh zadevah z mednarodnim elementom. Po 48. členu je sodišče na območju RS pristojno, če ima tožena stranka ob začetku postopka stalno prebivališče v RS. Za primere, ko tožena stranka nima prebivališča v RS, pa ZMZPP v 67. členu določa dodatno pristojnost slovenskega sodišča po legi premoženja: v sporih o premoženjskih razmerjih med zakonci je pristojno sodišče RS tudi tedaj, če se premoženje nahaja v RS. Po drugem odstavku 67. členu ZMZPP sme v primeru lege premoženja v različnih državah sodišče RS odločati o premoženju, ki je v tujini, samo v sporu, v katerem se odloča tudi o premoženju v RS, le če v Sloveniji leži pretežni del premoženja in pod pogojem, da tožena stranka v tako pristojnost privoli. V obravnavani zadevi ima toženka stalno prebivališče v RS, kar pomeni, da po 48. členu ZMZPP slovensko sodišče pristojno za odločanje o vsem premoženju (prim. sklep VS RS II Ips 877/2023).