109. člen ZVDZ
Zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, in zoper sklep državne volilne komisije iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona ima vsak kandidat in predstavnik liste kandidatov pravico do pritožbe na državni zbor. Pritožba zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, se lahko vloži najkasneje do seje mandatno-volilne komisije državnega zbora, na kateri ta obravnava poročilo o izidu volitev v državni zbor, pritožba, ki se nanaša na naknadne ali ponovne volitve, pa najkasneje 15 dni od dneva teh volitev. Pritožba zoper sklep državne volilne komisije iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona se lahko vloži najkasneje do seje mandatno-volilne komisije državnega zbora, na kateri ta obravnava sklep o opravljanju funkcije poslanca za preostanek mandatne dobe državnega zbora oziroma sklep o opravljanju funkcije poslanca za čas, ko poslanec opravlja funkcijo predsednika vlade, ministra ali državnega sekretarja. Državni zbor odloča o pritožbi ob potrditvi poslanskih mandatov. Pritožba iz prejšnjega odstavka se vloži pisno. Vsebovati mora ime in priimek ter naslov pritožnika, navedbo, da je upravičen za vložitev pritožbe, odločitev volilne komisije, ki jo izpodbija, ime in priimek poslanca, na katerega se odločitev volilne komisije nanaša, ter razloge in morebitne dokaze.
- VSRS Sodba Uv 2/2024-9Vrhovno sodišče RS · 2024
DVK je pravilno prepoznala, da se vloga z dne 19. 6. 2024, ki jo je tožnik podal kot volivec, lahko nanaša le na nepravilnosti pri delu volilnih organov, ta pa bi morala biti vložena v treh dneh od dneva glasovanja (kar nesporno ni bila).
- VSRS Sklep U 3/2018Vrhovno sodišče RS · 2018
Spor v zvezi z volitvami sodnikov v Sodni svet Republike Slovenije je po vsebini volilni spor. Vendar pa ni za odločanje o vseh sporih v zvezi z volitvami, ki so v pristojnosti sodišča, pristojno Vrhovno sodišče. Splošno pravilo je, da na prvi stopnji v upravnih sporih odloča upravno sodišče, če zakon ne določa drugače. Pristojnosti Vrhovnega sodišča za odločitev v tej zadevi ni mogoče utemeljiti niti na ZSSve ne na ZUS-1 ali drugem zakonu. Ob odsotnosti predpisa, ki bi določal pristojnost Vrhovnega sodišča, pa je, glede na procesno gradivo, razpoložljivo ob odločanju o kompetenčnem sporu, lahko za vsako odločitev v konkretnem primeru, procesno ali vsebinsko, pristojno le Upravno sodišče.
- VSRS Sklep Uv 1/2012Vrhovno sodišče RS · 2012
Tožnika v tožbi nista izrecno zatrjevala, da je bilo zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora in okrajne volilne komisije, poseženo v njune človekove pravice in temeljne svoboščine, poleg tega pa tudi tožbenega predloga nista oblikovala v skladu z drugim odstavkom 37. člena ZUS-1, zato je Vrhovno sodišče njuno tožbo zavrglo.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 10. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
DVK je pravilno prepoznala, da se vloga z dne 19. 6. 2024, ki jo je tožnik podal kot volivec, lahko nanaša le na nepravilnosti pri delu volilnih organov, ta pa bi morala biti vložena v treh dneh od dneva glasovanja (kar nesporno ni bila).
- VSRS Sklep U 3/2018Vrhovno sodišče RS · 24. 7. 2018besedilo 2017–2021
Spor v zvezi z volitvami sodnikov v Sodni svet Republike Slovenije je po vsebini volilni spor. Vendar pa ni za odločanje o vseh sporih v zvezi z volitvami, ki so v pristojnosti sodišča, pristojno Vrhovno sodišče. Splošno pravilo je, da na prvi stopnji v upravnih sporih odloča upravno sodišče, če zakon ne določa drugače. Pristojnosti Vrhovnega sodišča za odločitev v tej zadevi ni mogoče utemeljiti niti na ZSSve ne na ZUS-1 ali drugem zakonu. Ob odsotnosti predpisa, ki bi določal pristojnost Vrhovnega sodišča, pa je, glede na procesno gradivo, razpoložljivo ob odločanju o kompetenčnem sporu, lahko za vsako odločitev v konkretnem primeru, procesno ali vsebinsko, pristojno le Upravno sodišče.
- VSRS Sklep Uv 1/2012Vrhovno sodišče RS · 12. 1. 2012besedilo 1992–2017
Tožnika v tožbi nista izrecno zatrjevala, da je bilo zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora in okrajne volilne komisije, poseženo v njune človekove pravice in temeljne svoboščine, poleg tega pa tudi tožbenega predloga nista oblikovala v skladu z drugim odstavkom 37. člena ZUS-1, zato je Vrhovno sodišče njuno tožbo zavrglo.
- VSRS Sklep I Uv 31/96-3Vrhovno sodišče RS · 26. 3. 1997besedilo 1992–2017
Po določbi 2. odstavka 94. čl. ZVDZ ugotovi izid volitev v državni zbor na državni ravni republiška volilna komisija, ki o tem sestavi zapisnik. Ta zapisnik ni ena od odločitev, zoper katero se lahko vloži pritožba pri Vrhovnem sodišču RS po določbah od 103. do 109. čl. ZVDZ.
- VSRS Sodba U 312/93-8Vrhovno sodišče RS · 22. 12. 1993besedilo 1992–2017
Če je v zakonu o volitvah v državni zbor v 1. odstavku 93. člena določeno pravilo o načinu izvolitve, v 2. odstavku istega člena pa izjema od tega pravila, ni mogoče tega razlagati v obratnem smislu, da je potrebno najprej uporabiti pri načinu izvolitve izjemo in nato šele pravilo. Taka razlaga je v nasprotju z voljo zakonodajalca, da je določil tak vrstni red in s splošnimi pravili zakonodajne tehnike.