5. člen ZVPEP

Vrhovno sodišče je pristojno za odločanje o volilnih sporih le v primerih, za katere ga pooblašča zakon. Poleg tega pa je Vrhovno sodišče lahko volilni sodnik samo v tistih fazah volilnih opravil, kjer tako določa zakon, in sicer v fazi potrditve kandidatur, v kasnejših fazah po končanih volitvah pa je volilni sodnik Ustavno sodišče. Ne v ZVPEP ne v Zakonu o volitvah v državni zbor (ZVDZ), namreč pristojnost Vrhovnega sodišča za presojo zakonitosti rezultata volitev ni določena.

Z izpodbijanim dopisom Državne volilne komisije (DVK), ki ga je podpisal njen predsednik, ni bilo odločeno o nobenem vidiku pritožnikove volilne pravice, ampak je bila zgolj pojasnjena vsebina glasovnice, določena v 20. členu ZVPEP, ki med drugim vsebuje zaporedne številke in imena list kandidatov po vrstnem redu iz seznama list kandidatov, pri vsaki listi pa tudi zaporedne številke ter imena in priimke kandidatov. Dopis tako v formalnem smislu ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v a priori volilnem sporu in zahtevati njegovo odpravo. Tudi po vsebini ne gre za akt, ki bi se nanašal na postopek kandidiranja oziroma ki bi pomenil odločanje v tej fazi uresničevanja volilne pravice. To ne izhaja niti iz pritožnikove vloge, saj ni sporno, da je bila pritožnikova lista kandidatov potrjena in to z vsebino, ki je določena v prvem odstavku 51. člena ZVDZ, torej z osebnimi podatki kandidatov, med katerimi so navedeni stopnja izobrazbe, naziv izobrazbe, strokovni ali znanstveni naslov in delo, ki ga opravlja posamezni kandidat.

Ker je predlagatelj listi kandidatov priložil le štiri obrazce podpore volivcev, je lista vložena v nasprotju s 15. členom ZVPEP, ki zahteva podpise štirih poslancev ali najmanj 1000 volivcev. Zato je DVK v skladu s 15. členom in 7. členom ZVPEP zakonito in pravilno listo kandidatov zavrnila. Takšna odločitev DVK tudi ni v nasprotju z mednarodnimi akti.