UPRS Sodba II U 285/2022-15

I. Tožbi se ugodi. Odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33101-54414/2021/30 z dne 13. 5. 2022 se v 2. in 3. točki izreka odločbe odpravi ter se v tem obsegu zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Potek upravnega postopka

1Z odločbo št. 33101-54414/2021/30 z dne 13. 5. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) ugodila zbirni vlogi tožeče stranke (v nadaljevanju tožnika) za leto 2021, na način, da je tožniku 1) ugodila zahtevke KOPOP, in sicer GEN_SOR - ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genske erozija, VOD-FFSV - uporaba samo fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena na najožjih VVO, VOD_POD - setev rastlin za podor (zeleno gnojenje), VOD_ZEL - ozelenitev njivskih površin; 2) znižala plačila KOPOP iz naslednjih razlogov: prilagoditev plačila VOD_FFSV zaradi kombinacije s PEP ter iz razloga čezmerne prijave; in 3) zavrnila zahtevke KOPOP, in sicer POZ-FFSV - uporaba samo fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena na najožjih VVO, POZ_KOL - petletni kolobar, POZ_KONZ - konzervirajoča obdelava tal, POZ_NIZI - gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak, POZ_NMIN - Nmin analiza, POZ_POD - setev rastlin za podor, POZ_ZEL - ozelenitev njivskih površin, VOD_FFSV - uporaba samo fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena na najožjih VVO (1., 2. in 3. točka izreka odločbe). Na podlagi navedenega so bila stranki odobrena sredstva v višini 27.574,84 EUR, ki se izplačajo na njen transakcijski račun (4. točka izreka odločbe), odločeno pa je bilo še, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka) in da v postopku izdaje odločbe niso nastali posebni stroški (6. točka izreka).

2Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bilo za zahtevke, glede katerih je bilo vlogi tožnika ugodeno, ugotovljeno, da stranka izpolnjuje pogodbe iz Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2021 (v nadaljevanju Uredba) in Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (v nadaljevanju Uredba KOPOP). Nasprotno pa je bilo v postopku ugotovljeno, da se na površini uveljavlja tako zahtevek VOD_FFSV kot tudi zahtevek za zeleno komponento - površine z ekološkim pomenom, zato se plačilo zahtevka VOD_FFSV na podlagi 149. člena KOPOP prilagodi tako, da se dodeli le za površine, ki presegajo zahtevan minimalni skupni obseg površin z ekološkim pomenom. V zahtevkih VOD_FFSV - uporaba samo fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena na najožjih VVO je prišlo tudi do čezmerne prijave, ki je večja od bodisi 3% ugotovljene površine bodisi dveh hektarjev, vendar ne presega 20%, zato se skladno s 156. členom Uredbe KOPOP v zvezi s prvim odstavkom Uredbe in prvim pododstavkom prvega odstavka 19. člena Uredbe 640/2014/EU plačilo zahtevka VOD_FFSV zniža za znesek, ki ustreza dvakratniku čezmerno prijavljene površine. Z upravnim pregledom je bilo ugotovljeno, da je na GERK PID: 2184502, vključenem v zahtevo POZ_KOL, število kmetijskih rastlin v kolobarju manjše od tri, zato se na podlagi 10. odstavka Priloge 16 Uredbe KOPOP, plačilo zahtevka POZ_KOL za to poljino v tekočem letu zavrne. Prav tako je bilo z upravnim pregledom oziroma pregledom na kraju samem ugotovljeno, da je bilo pri podaljšanju zaključene petletne obveznosti zmanjšanje obsega vstopne površine večje od deset odstotkov, zato se skladno z devetim odstavkom 11. člena Uredbe KOPOP plačilo operacije: POZ ne dodeli in se zahtevek KOPOP zavrne. Na geoprostorskem obrazcu je na površini, za katero tožnik ni pridobil dovoljenja za gojenje konoplje, prijavljena konoplja, zato se na tej površini prijavljen KOPOP zahtevek POZ_KOL - petletni kolobar, VOD_FFSV - uporaba samo fitofarmacevstkih sredstev, ki so dovoljena na najožjih VVO, POZ_NIM - Nmin analiza, POZ_NIZI - gojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak na podlagi prvega odstavka 26. člena Uredbe in 19a. člena Uredbe 640/2014/EU obravnava kot čezmerna prijava ter se zavrne za površino zahtevka KOPOP, ki se obravnava kot čezmerna prijava, in sicer v obsegu 16,96 ha.

3Tožnik je zoper izdano odločbo vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zavrnilo (odločba in sklep št. 33101-87/2022/2 z dne 5. 8. 2022).

Tožbene navedbe

4Tožnik se z odločitvijo upravnih organov ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da mu je bilo v postopku odobritve zahtevkov za leto 2021 s strani Agencije zavrnjeno izplačilo v delu iz razloga čezmerne prijave. Takšna sankcija je po njegovem mnenju nesorazmerna, zlasti zato, ker bi glede na pogoje, ki so zapisani v Uredbi o izvedbi neposrednih plačil, moral biti pozvan na dopolnitev vloge. Vse je delal po pravilih, le dovoljenja ni pridobil iz dveh razlogov: nepoznavanje pravil Uredbe, kar priznava, vendar meni, da bi glede tega moral biti pozvan na dopolnitev vloge, ter ker je razlog za nepridobitev dovoljenj iskati v pogodbenem partnerju tožnika - podjetju T., na pobudo katerega se je odločil za gojenje industrijske konoplje. S podjetjem je sklenil pogodbo in je bil prepričan, da je zadeva pravilna in pravno urejena. Za napako, ki ni njegova, ni vedel vse do izdaje odločbe Agencije, zato so mu z nedopolnitvijo vloge bile kršene pravice, ki bi mu omogočile obrazložitev napake. Prihodek kmetije iz naslova kmetijsko okoljskih plačil je izredno pomemben za kmetijo, prav tako so vsi ti prihodki vključeni v finančni tok kmetije. Zaradi izpodbijane odločitve je kot kmet postavljen v izredno težko situacijo, kmetijo pa v letošnjem letu pesti tudi suša, zato so sredstva za kmetijo še toliko bolj pomembna. Na podlagi navedenega predlaga, da sodišče zadevo prouči in omogoči izplačilo zavrnjenih sredstev, kajti uporaba sankcije je nesorazmerna.

Odgovor na tožbo

5Tožena stranka (v nadaljevanju toženka) je v odgovoru na tožbo vztrajala pri obrazložitvi izpodbijanih odločb in navajala, da tožnik priznava napake glede pridobivanja dovoljenja za konopljo. Obveznost za izvajanje ukrepa KOPOP iz Uredbe KOPOP traja pet let. Odstopanja so dovoljena samo v izjemnih taksativno določenih primerih. Pri podaljšanju zaključene petletne obveznosti izvajanja posamezne operacije iz 1. do 6. točke drugega odstavka 23. člena Uredbe KOPOP je lahko ugotovljena površina od vstopne površine te obveznosti zmanjšana za največ deset odstotkov, sicer se plačilo operacije zavrne. Prvostopni organ je zato tožniku pravilno določil sankcije. Hkrati je del Zbirne vloge tudi izjava, da je seznanjen z vsebino, pogoji in zahtevami za izvajanje ukrepov KOPOP, EK in OMB iz PRP 2014-2021 in s predpisanimi upravnimi kaznimi zaradi neupoštevanja pogojev in zahtev. Tožnik se je zavezal, da bo ukrep KOPOP dosledno izvajal ves čas trajanja obveznosti. Od obveznosti bi lahko odstopil le v primeru višje sile oziroma izjemnih okoliščin, za kar je sicer naknadno vložila vlogo, vendar zahtevek ni bil priznan, zoper to odločbo pa ni bila vložena pritožba. Nepoznavanje zakonodaje in sklicevanje na sodelovanje s podjetjem T. ne more biti razlog, da tožnik dovoljenja za konopljo ni pridobil, sodišče pa naj zato tožbo v celoti zavrne.

Odločitev brez glavne obravnave

6Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanih odločb ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi kršitev pravil postopka ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (kot obrazloženo v nadaljevanju), v postopku pa ni sodeloval stranki udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)).

Sodna presoja

7Tožba je utemeljena.

8Pri presoji izpodbijane odločbe sodišče izpodbijani akt preizkusi v mejah navedb oziroma razlogov, ki so navedeni v tožbi (prvi odstavek 40. člena ZUS-1), hkrati pa je dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih ter materialnih določb zakona, pri čemer mora že po uradni dolžnosti preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe, ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1).¹

9Ni sporno, da je prvostopni organ z izpodbijano odločbo odločal o upravičenosti tožnika do zahtevkov KOPOP za leto 2021 na podlagi zbirne vloge tožnika z dne 6. 5. 2021. Predmet sodne presoje je zavrnilni del odločbe, s katero je toženka zavrnila posamezne zahtevke KOPOP (3. točka izpodbijane odločbe). Ker je tožnik kot laik odločitev prvostopnega organa na splošno izpodbijal iz razloga čezmerne prijave, je sodišče pravilnost in zakonitost odločbe preverilo tudi v 2. točki odločbe, v delu, v katerem je toženka zaradi čezmerne prijave tožniku znižala plačilo zahtevkov KOPOP.

10Pred začetkom vsebinske presoje zadeve je sodišče že po uradni dolžnosti dolžno preveriti ustreznost in zakonitost izvedenega postopka. Upravno sodišče, ki odloča v upravnem sporu, ima namreč v postopku odločanja pooblastilo, da presoja tako materialno kot tudi procesno zakonitost izpodbijanega akta. Slednja zajema preverjanje spoštovanja določb in pravil, ki urejajo potek upravnega postopka: mednje spadajo vprašanja spoštovanja pravic strank, pravil glede vodenja postopka, pravilna uporaba zakonodaje in enakopravno obravnavanje vseh strank v sporu. Zajema torej presojo v luči zakonito izvedenega postopka, h kateri je sodišče zaradi svoje narave in opravljanja funkcije branika in garanta pravne države (2. člen Ustave RS) zavezano. Zaradi navedenega prav na tem mestu pride do izraza sistem nadzora zavor in ravnovesij (check and balances) in je le na tak način udejanjen v svojem bistvu.² Nadalje pa je napake v postopku smiselno zatrjeval tudi tožnik, ki je navajal, da bi ga upravni organ moral pozvati na dopolnitev vloge.

11Iz obrazložitve upravne odločbe ter upravnega spisa izhaja, da je toženka o vlogi tožnika odločila na podlagi tožnikove zbirne vloge z dne 6. 5. 2021, brez da bi bil izveden kontradiktorni postopek ali brez da bi tožnik, glede na to, da je toženka opravila ogled na kraju samem, kot to izhaja iz obrazložitve odločbe, sodeloval na takšnem ogledu (ali bil na njega povabljen). Da bi po vložitvi zbirne vloge in pred izdajo odločbe upravni organ tožnika pozival na dopolnitev ali izjasnitev ali da bi ga obvestil o datumu ogleda in ga na takšen ogled povabil, ne zatrjuje nobena izmed strank v upravnem sporu (niti nista tega navajali v predhodnem pritožbenem postopku), zato sodišče ta dejstva šteje za nesporna.

12Iz zgoraj obrazloženega izhaja, da je v obravnavani zadevi upravni organ odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ne da bi pred izdajo odločbe (v zavrnilnem delu) stranki omogočil, da se o dejanskih in pravnih zaključkih, ki so bili podlaga za sprejeto odločitev, izjavi.

13V postopku pred izdajo odločbe lahko upravni organ izvede skrajšani ugotovitveni postopek ali posebni ugotovitveni postopek. Prvega je mogoče izvesti zgolj v primerih iz prvega odstavka 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), v vseh ostalih primerih pa je potrebna izvedba posebnega ugotovitvenega postopka, na način opredeljen v 145. in 146. členu ZUP.³ Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke (v celoti), ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, saj je potrebno zaradi varovanja pravic ali koristi stranko zaslišati oziroma ji dati možnost, da se o novo ugotovljenem dejstvu, ki je drugačno od tistega, ki ga je navajala stranka, izjavi.⁴

14Ugotovitveni postopek je namenjen temu, da se strankam postopka omogoči, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, ki pa jih lahko zavarujejo le na način, da so z ugotovitvami organa pred izdajo odločbe seznanjene ter da se o njih primerno izjavijo.⁵ V skladu s četrtim odstavkom 146. člena ZUP pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe.

15Sodišče izpostavlja, da iz 22. člena Ustave RS, ki zagotavlja enako varstvo pravic posameznika tudi pred državnimi organi, med drugim izhaja pravica stranke do izjavljanja v postopku, kar je bistvo poštenega postopka in velja za vsak postopek, voden pred državnim organom. To varstvo ima v upravnih postopkih ravno zaradi vnaprejšnje nadrejenosti javnega interesa in tako upravnega organa v razmerju do posamične stranke še večji pomen in je še bolj pomembno. Upravni postopek je namreč presečišče med zasebnim in javnim interesom, ki naj bosta uravnotežena.⁶ Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve.⁷ Navedeno pa lahko poda samo, kolikor ima pravico do izjave, in da je v posledici akt v upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru posamezniku kršena pravica do izjave in posledično do ustreznega pravnega varstva iz 25. člena Ustave RS.

16Pravica do izjave je namreč ena izmed temeljnih pravic poštenega postopka in izhaja tudi iz določil ZUP. V prvem odstavku 9. člena ZUP je določeno, da je treba pred izdajo odločbe stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdano odločbo. Tretji odstavek istega člena nadalje določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo. Načelo zaslišanja stranke tako temelji na 22. členu Ustave RS o enakem varstvu pravic, saj mora stranka imeti možnost izjaviti se o vseh pravno relevantnih dejstvih pred odločitvijo organa in tako nadzirati delovanje organa v postopku, ki je odraz teh ustavnih načel. Enak standard izhaja tudi iz dokumentov Sveta Evrope in EU.⁸

17V postopku je torej potrebno stranki zagotoviti pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in pravico izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah, mora pa ji biti zagotovljena tudi pravica izpodbijati ugotovitve in navedbe organa, nasprotnih strank ter drugih udeležencev postopka. Iz tega razloga zato, kot že obrazloženo, organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, na katere se mora opirati odločba (146. člen ZUP). Bistvo tega načela tako ni zgolj v navzočnosti stranke v postopku izdajanja odločbe, pač pa predvsem v možnosti stranke, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, da uveljavlja svoje pravice oziroma brani svoje koristi, ter da se seznani s celotnim potekom in rezultatom ugotovitvenega ter dokaznega postopka.⁹

18V obravnavani zadevi toženka tožnika ni seznanila z ugotovitvami in pravnimi stališči ugotovitvenega postopka vezanih na (ne)izplačilo zahtevkov KOPOP, ki jih je tožnik uveljavljal v zbirni vlogi, čeprav je v zvezi z zahtevki opravila tako upravni kot tudi ogled na kraju samem, njene ugotovitve pa so se delno razlikovale od dejstev, ki jih je v vlogi navedel tožnik. Posledično toženka tožniku ni dala možnosti, da bi se pred izdajo odločbe izjavil o teh dejstvih in okoliščinah ter jih morebiti še dopolnil z dodatnimi navedbami in/ali dokazi (kot je tožnik izpostavil v tožbi, je za napako, to je pomanjkanje dovoljenja, izvedel šele ob izdaji odločbe). Sicer je res, da mora dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, vlagatelj zahteve navesti natančno, po resnici in določno ter za svoje navedbe predlagati tudi dokaze (trditveno dokazno breme je na vlagatelju kot stranki v postopku, pri tem pa ne gre zanemariti, da je tožnik zbirno vlogo oddal s pomočjo svetovalca Kmetijsko gozdarskega zavoda MS¹⁰, kot izhaja iz prve in zadnje strani Zbirne vloge, in to na v naprej določenem in izpolnjenem obrazcu, ki ga določa Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2021), a istočasno je na strani upravnega organa, ki vodi postopek, dolžnost, da pravno pomembna dejstva ugotovi do takšne stopnje zanesljivosti, ki izključuje vsakršen dvom. V primeru, če organ zavzame določena stališča o dejanskem ali pravnem stanju, kot je to bilo v konkretnem primeru, mora stranko o tem seznaniti in ji dati možnost izjave, sicer krši temeljna načela upravnega postopka, pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS in tudi pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

19Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Tožniku v postopku ni bila dana možnost, da se na primeren način izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, s tem pa je bila storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, na obstoj katere pazi sodišče po uradni dolžnosti.

20Po navedenem je po presoji sodišča izpodbijana odločba nezakonita, saj je bila v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe tožniku kršena pravica do izjave, zaradi česar je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in zadevo v izpodbijanem delu vrnilo toženki v ponovni postopek. Toženka bo morala navedene kršitve odpraviti in ponovno odločiti o vlogi tožnika, pred izdajo odločbe pa bo morala tožniku zagotoviti pravico do izjave. Pri tem je vezana na pravno mnenje sodišča, ki se nanaša na vodenje postopka in uporabo materialnega prava (peti odstavek 64. člena ZUS-1). Ker je bilo potrebno odločbo odpraviti že zaradi kršitve procesnih pravil, sodišče vsebinskih ugovorov tožnika o pravni (ne)upoštevnosti njegove napake (neobstoj dovoljenja za gojenje industrijske konoplje) ni presojalo, bo pa te navedbe v ponovljenem postopku moral presoditi upravni organ ob upoštevanju dodatnih navedb in dokazov pridobljenih v upravnem postopku. V luči nadaljevanja postopka sodišče dodaja še, da je v odločbi toženka zapisala, da je prišlo do čezmerne prijave pri posameznih zahtevkih, takšna prijava pa je večja od bodisi 3% ugotovljene površine bodisi dveh (2) hektarjev, vendar ne presega 20%, zato se plačilo določenih zahtevkov zniža; da se plačilo zahtevka POZ_KOL zavrne, ker je število kmetijskih rastlin v kolobarju manjše od tri in da je bilo z upravnim pregledom oziroma pregledom na kraju samem ugotovljeno, da je bilo pri podaljšanju zaključene petletne obveznosti zmanjšanje obsega vstopne površine večje od deset odstotkov, zato se KOPOP plačilo operacije: POZ ne dodeli. V tem delu je po presoji sodišča izostala konkretizirana odločitev, posledično pa odločitev v tem delu ne ustreza standardu obrazložene upravne odločbe, kot jo zahteva 214. člen ZUP, tudi na to kršitev pa sodišče pazi po uradni dolžnosti.¹¹ V obravnavani zadevi je odločbo izdala Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki ima status javne agencije, na katero so s strani države prenesena pooblastila za odločanje, zaradi česar je dolžna spoštovati pravila poštenega postopka, kot veljajo za upravni postopek, saj gre za javnopravno stvar. V obrazložitvi upravnega akta morajo zato okoliščine in podlaga za odločitev biti konkretizirane v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, kakor tudi da jih ob morebitno vloženi tožbi lahko preizkusi tudi sodišče. Tudi to kršitev bo v ponovljenem postopku upravni organ moral odpraviti in odločbo ustrezno obrazložiti.

21Tožnik je sicer smiselno predlagal odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije, vendar pa po presoji sodišča pogoji za meritorno odločanje sodišča niso izpolnjeni. Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme namreč sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča, in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago, ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. Ob tem sodišče izpostavlja načelo delitve oblasti. S sojenjem v sporu polne jurisdikcije sodišče dejansko poseže v izvrševanje upravne funkcije, saj odloči namesto upravnega organa, s čimer poseže v izvršilno vejo oblasti.¹² Čeprav ima za takšno odločanje podlago v citirani določbi 65. člena ZUS-1, pride takšno postopanje v poštev le pod zakonsko določenimi pogoji in omejitvami, ki v obravnavani zadevi, po presoji sodišča niso izkazani. Glede na naravo zadeve in glede na podatke spisa v konkretni zadevi, ni zadostne podlage za sojenje v sporu polne jurisdikcije. Sodišče je zato, kot že obrazloženo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.

Stroški postopka

22Odločitev o stroških postopka je odpadla, saj nobena stranka ni zahtevala njihove povrnitve.

23Sodna taksa bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti.

¹ Enako Kerševan E. (ur.), Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, cit. zgoraj, str. 266, točka 5. in 7.
² UPRS sodba opr. št. II U 159/2023-48 z dne 11. 1. 2024.
³ UPRS sodba opr. št. I U 1066/2019-16 z dne 9. 3. 2021.
⁴ Prim. UPRS sodba opr. št. II U 450/2019-12 z dne 12. 1. 2021.
⁵ Enako Komentar ZUP k 146. členu, 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 128 - 134.
⁶ UPRS sodba opr. št. II U 2/2019-12 z dne 12. 8. 2021.
⁷ Kerševan E., Androjina V., Upravno procesno pravo, upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana 2017, str. 88.
⁸ Primerjaj sodbe UPRS sodbe II U 2/2019 z dne 12. 8. 2021, II U 296/2021 z dne 3. 11. 2021 in II U 84/2020 z dne 26. 1. 2022.
⁹ Janez Čebulj et al., Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 1. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 135 - 136.
¹⁰ "Podpisnik T. T., številka dokumenta 100232345/ZV/1".
¹¹ 214. člen ZUP v prvem odstavku določa: (1) Obrazložitev odločbe obsega:1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
¹² UPRS sodba opr. št. I U 1542/2020-20 z dne 13. 9. 2021.