VSC Sklep II Cpg 60/2024

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II., III. in IV. točki izreka.

II. Nasprotni udeleženki sami krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo (zavrglo) predlog, da je prva nasprotna udeleženka dolžna v roku 8 dni posredovati predlagatelju kopije oziroma mu omogočiti vpogled in fotokopiranje plačilnega prometa na vseh transakcijskih računih za poslovna leta od 2013 do vključno 7. 6. 2021, zlasti pri Unicredit banki Slovenija d.d. (I. točka izreka). Prvi nasprotni udeleženki je naložilo, da je dolžna v roku osem dni od vročitve prepisa sklepa posredovati predlagatelju kopije oziroma mu omogočiti vpogled in fotokopiranje plačilnega prometa na vseh transakcijskih računih za obdobje od 7. 6. 2021 do leta 2023, zlasti pri Unicredit banki Slovenija d.d. (II. točka izreka). Drugi nasprotni udeleženki je naložilo, da je dolžna v roku 8 dni od vročitve prepisa sklepa posredovati predlagatelju kopije oziroma mu omogočiti vpogled in fotokopiranje plačilnega prometa na vseh transakcijskih računih od 2013 do 2023, zlasti pri Unicredit banki Slovenija d.d. (III. točka izreka). Nasprotnima udeleženkama je naložilo, da v roku 15 dni od vročitve prepisa sklepa povrneta predlagatelju stroške postopka 150,00 EUR, vsaka eno polovico (IV. točka izreka). Ugotovilo je, da predlagateljevo sodno varstvo pravice do informacij ni preuranjeno. Sodni predlog je vložil 17. 7. 2023, kot je obrazložil in izpovedal, ko je potekel 8-dnevni rok iz njegove zahteve 4. 7. 2023, naslovljene na nasprotni udeleženki in ni prejel vsebinskega odgovora. Tega ni prejel tudi po 11. 7. 2023, ko naj bi se z dopusta vrnil poslovodja nasprotnih udeleženk A. A. skladno z obvestilom B. B. z dne 6. 7. 2023. Dejansko je bil sodni predlog vložen 17. 7. 2023, kar je 13. dan od vložene zahteve. Poslovodja nasprotnih udeleženk ni pravočasno odgovoril na zahtevo predlagatelja in je nastopil molk poslovodje. Ker predlagatelj ni prejel odgovora poslovodje po preteku roka 5 dni, mu ni bilo potrebno čakati na odločitev družbenikov. Res je poslovodja prve nasprotne udeleženke in prokurist druge nasprotne udeleženke takoj po prejeti zahtevi 6. 7. 2023 predlagatelja seznanil, da je poslovodja nasprotnih udeleženk na dopustu do 11. 7. 2023 in da bo odločil o njegovi zahtevi, ko se vrne iz dopusta, vendar nasprotni udeleženki nista pojasnili in izkazali (to ne izhaja iz odgovora z dne 6. 7. 2023), da predlagatelj ne more nemudoma oziroma v postavljenem roku 5 dni dobiti odgovora poslovodje. Iz izpovedi B. B., poslovodje prve nasprotne udeleženke in prokurista druge nasprotne udeleženke izhaja, da ima vsa pooblastila za zastopanje prve in druge nasprotne udeleženke, tudi za podpisovanje dokumentov, pooblaščen je za vse bančne račune ter ima dostop do vseh podatkov, ki jih je zahteval predlagatelj. Na zahtevo predlagatelja ni vsebinsko odgovoril, temveč ga je le seznanil z dopustom A. A. in da bo dobil odgovor, ko se ta vrne z dopusta, ker imata s A. A. razdeljene pristojnosti v zvezi z vodenjem družb in odločanje o razmerjih do družbenikov ni v njegovem delokrogu. Poslovanje družbe mora biti organizirano tako, da na vseh področjih deluje nemoteno tudi v času odsotnosti enega od poslovodij oziroma zakonitih zastopnikov. Zato notranji dogovori med poslovodjema oziroma s prokuristom o delitvi področij dela ne more imeti učinkov do tretjih. Glede na to, da je imel B. B. vse pristojnosti in pooblastila, da odgovori na zahtevo predlagatelja, bi lahko sam takoj angažiral pooblaščenca nasprotnih udeleženk v zvezi s pripravo odgovora na zahtevo, sploh ob dejstvu, da nasprotni udeleženki poudarjata, da to ni bila prva tovrstna zahteva predlagatelja. Zakonita zastopnika nasprotnih udeleženk sta v izpovedbi potrdila, da razpolagata z zahtevanimi podatki za obe družbi. Podatki niso javno dostopni in jih predlagatelj z vpogledom v Ajpes ne more pridobiti. Jasno je navedel katero dokumentacijo želi in zakonita zastopnika nasprotnih udeleženk sta izpovedala, da ta obstaja. Zgolj dejstvo, da zahteva predlagatelj obsežno dokumentacijo (po oceni A. A. cca 200 tisoč izpisov), ne more imeti vpliva na utemeljenost zahteve. Nasprotni udeleženki nista uspeli izkazati obstoja občutne škode kot objektivne predpostavke za omejitev informacij. Zgolj hipotetična možnost posredovanja informacij in možnost nadaljnje uporabe, zaradi česar bi lahko družba utrpela občutno škodo, ne zadošča. Predlog je v zadostni meri določen in izvršljiv. Zahtevane dokumente, to je plačilni promet na transakcijskih računih za poslovna leta 2013 do 2023, je predlagatelj natančno opredelil, označil način izpolnitve ter opredelil časovno obdobje. Nasprotni udeleženki nista izkazali navedb, da je bila zahtevana dokumentacija predlagatelju na voljo v gradivu za pretekle skupščine in da bi jo lahko prejel na zahtevo oziroma vanjo vpogledal.

2Zoper II. do IV. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlagata pritožbo nasprotni udeleženki po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1). V pritožbi navajata, da predlagatelj nima jasnega stališča kaj bi pregledoval, temveč zahteva dokumentacijo na splošno, kar ni dopustno. Sicer je za pridobitev informacij na voljo skupščina kjer lahko družbenik postavi vprašanje poslovodstvu in zahteva pojasnilo. Predlagatelj ni več zaposlen v družbi, temveč v zadnjem času redno menjuje službo tako, da poslovodja ne ve kje je zaposlen. Posledično ni jasno komu bo lahko predal dokumentacijo in s tem kršil poslovno skrivnost. Direktor A. A. je želel pred sodiščem pojasniti kakšna škoda bi lahko nastala pa mu sodišče tega ni dopustilo, saj ga je spraševalo o drugih zadevah. Ko je želel pojasniti morebitni in dejanski nastanek škode, ga je sodišče prekinilo. Sodišče je kršilo pravila o arhiviranju in shranjevanju poslovnih dokumentov. Po ustreznih zakonskih določilih je potrebno hraniti knjigovodske listine plačilnega prometa najmanj pet let po zaključku leta, na katerega se nanašajo. Če bi bila zakonska obveznost hranjenja knjigovodskih listin plačilnega prometa za obdobje 10 let, bi sodišče še lahko pisalo o pravici družbenika za takšno obdobje, tako pa tega ne more, saj družbi ni potrebno hraniti teh podatkov toliko časa. Nikjer ne piše v kakšnem roku mora poslovodstvo odgovoriti družbeniku. Če velja pravilo, da mora biti odgovor hiter, je bilo temu ugodeno, saj je direktor A. A. odgovoril predlagatelju takoj po vrnitvi z dopusta. Sodišče neutemeljeno zaključi, da naj bi imel direktor B. B. vsa pooblastila in da bi moral on odgovoriti. To je izmišljeno, saj je običajno, da imajo podjetja več direktorjev, kjer so pristojnosti razdeljene in ne odločajo vsi o vsem. Sodišče je s sklicevanjem na pravico družbenika za vpogled in informiranost podelilo predlagatelju pravico do pregleda in nadzora dela poslovodje, čeprav je skupščina to zavrnila. Sodišče se je pred izvedbo skupščine postavilo nad skupščino, kar je nezakonito. Moralo bi prepustiti primarno odločanje skupščini, šele nato bi lahko predlagatelj koristil sodno varstvo kjer bi moralo temeljito raziskati okoliščine zavrnitve. Sodišče ne navede sodne prakse, ki bi tako široko dovolila zahtevo družbenika. Predlagatelj v zahtevi ne specificira natančno katere dokumente bi želel pridobiti oziroma pregledati. Zahteva je toliko neopredeljena, da se nasprotni udeleženki nista mogla opredeliti. Predlagatelj ni navedel konkretno kateri dokument zahteva oziroma kateri podatek ga zanima, čeprav bi moral po ustaljeni sodni praksi navesti naziv dokumenta ali transakcije, hkrati bi moral pojasniti kakšno korist bo imel od podatka. Potrebno je izpostaviti neizvršljivost sklepa. Kdo bo ugotavljal v izvršilnem postopku, kjer bo predlagatelj zahteval še več izpiskov. Nihče, tudi izvršilno sodišče ne bo moglo reči, da predložena dokumentacija ni popolna.

3Predlagatelj v odgovoru na pritožbo navaja, da ima kot družbenik pravico nadzorovati poslovanje družbe. Jasno je navedel, da zahteva izpis plačilnega prometa na vseh transakcijskih računih družb za poslovna leta 2013 do 2023. Zakonita zastopnika sta potrdila, da izpisi obstajajo. Še več, A. A. je povedal, da gre za približno 200.000 izpisov, torej nasprotni udeleženki točno vesta kakšno dokumentacijo je zahteval, prav tako s to razpolagata. Nasprotni udeleženki in banke, pri katerih imata odprte transakcijske račune, morajo dokumentacijo hraniti 10 let. Navedbe glede možnega oškodovanja družb so bile pavšalne. Prišlo je do molka organa in predlagatelj je posledično pravilno ter pravočasno vložil zahtevek za vpogled v dokumentacijo. Direktor B. B. ni podal vsebinskega odgovora, čeprav je izpovedal, da je imel dostop do podatkov, lahko bi angažiral pooblaščenca, kar je kasneje storil direktor A. A. Tudi A. A. ni odgovoril nemudoma, pač pa šele po osmih dneh, ko je prišel iz dopusta. Delitev dela in odgovornosti znotraj podjetja nima učinka zoper tretje osebe. Iz Ajpes izhaja, da tako A. A. kot B. B. zastopata nasprotni udeleženki samostojno, brez omejitev, navedeno sta potrdila na zaslišanju, tako izgovarjanje na delitev dela ne more imeti učinka. Sklep je izvršljiv, na strani nasprotnih udeleženk pa je, ali bosta priskrbela fizične izpiske plačilnega prometa ali pa v elektronski obliki.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ne držijo pritožbeni očitki sodišču prve stopnje: (-) da je odločitev nerazumljiva glede na to, da je pred enim letom odločilo diametralno nasprotno, da to kaže na nekonsistentnost sodišča, ki odloča po aktualnem navdihu, (-) da je arbitrarno in neupravičeno odstopilo od ustaljene sodne prakse istega sodišča, pri tem pa ni navedlo razlogov, (-) da gre za sklep presenečenja, saj na naroku ni izpostavilo vprašanj, kot jih je navedlo v sklepu, (-) da je odločitev arbitrarna, ker je prvič v pravnomočno zaključeni zadevi Ng 8/2021, drugič pa konkretno v tej zadevi Ng 7/2023 pred enim letom prišlo do zavrnitve predloga ter ni jasno zakaj je sodišče sedaj spremenilo stališče in dopustilo vpogled družbenika, (-) da je nerazumljivo zakaj ni upoštevalo stališča iz leta 2021, kjer je odločalo bolj po pravilu ″cum grano salis‶ ter da bi se moralo zgledovati po odločitvi Ng 8/2021, v kateri je razumsko in utemeljeno zavrnilo splošno zahtevo za vpogled. Meritorna odločitev sodišča prve stopnje v tej konkretni zadevi, ko je s prejšnjim sklepom z dne 10. 8. 2023 zavrnilo predlog predlagatelja, ne veže sodišča prve stopnje, saj je bila odločitev razveljavljena po utemeljeni pritožbi predlagatelja s sklepom sodišča druge stopnje II Cpg 96/2023 z dne 9. 11. 2023. Prav tako sodišča prve stopnje ne vežejo vsebinski razlogi iz pravnomočno zaključene druge zadeve Ng 8/2021. Slednja ni bila preizkušana pred sodiščem druge stopnje, da bi bilo moč govoriti o enotni uporabi prava, še manj o enotni sodni praksi. O katerem delu zahtevka je že bilo pravnomočno odločeno v prejšnji zadevi Ng 8/2021 je ugotovilo sodišče prve stopnje (12. do 14., 34. točka obrazložitve sklepa) in pritožbeno ni sporno. Zaradi te procesne ovire je zavrnilo (prav: zavrglo) del obravnavanega predloga v I. točki izreka in ta ni predmet pritožbe.

6Prav tako ne držijo očitki sodišču prve stopnje: (-) da se ni vsebinsko opredelilo do zaslišanja direktorja A. A. glede razkrivanja plačilnega prometa in da se iz teh podatkov da razbrati poslovne dogodke ter povezati s konkurenčnostjo prednostjo družbe, (-) da je namerno spregledalo izjavo direktorja A. A., da je bila kršena pravica do izjave in da ni vsebinsko obravnavalo izjave direktorja, ker je predlagatelj večkrat govoril o sovražnem prevzemu, saj mu je trn v peti vrednotenje podjetja, (-) da se ni opredelilo do izjave direktorja zakaj predlagatelju ni hotel dati podatkov, da je njegovo izjavo ignoriralo, (-) da bi se moralo vsebinsko opredeliti do dejstev, ki bi lahko pomenila zlorabo pravic. Sodišče prve stopnje je korektno povzelo izpoved direktorja A. A. Glede občutne škode je imel možnost odgovarjati na vprašanja svojega pooblaščenca. Bi pa moral o tem podati konkretne trditve. Kaj naj bi izpovedal ni navedeno niti v pritožbi. Glede občutne škode je sodišče prve stopnje zaključilo, da je nasprotni udeleženki nista uspeli izkazati, da zgolj hipotetična možnost posredovanja informacij ne zadošča, da sprožitev večih tovrstnih postopkov ne pomeni škodovanja in ni mogoče govoriti o zlorabi pravic (23. in 24. točka obrazložitve sklepa).

7Nasprotni udeleženki neutemeljeno navajata: (-) da je sodišče prve stopnje pretirano široko odločalo o pravici družbenika in da ne obrazloži zakaj bi družbenik potreboval podatke za zadnjih 10 let, (-) da se pavšalno sklicuje na splošno pravico do obveščenosti družbenika, (-) da je sodišče preseglo avtonomijo odločanja družbe in je družbeniku priznalo pravico, ki mu je ostali družbeniki ne priznavajo, (-) da je sodišče poseglo v 505. člen Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), konkretno, da družbeniki odločajo o ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij, (-) da je nerazumljiva obrazložitev, da je zahteva za vpogled v plačilni promet za 10 let konkretizirana, (-) da sodišče ne navede sodne prakse, ki bi tako dovolila tako široko zahtevo. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je namen pravice družbenika, da se mu omogoči informiranje in/ali odločanje o kateremkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družben položaj (7., 15. točka obrazložitve sklepa), da je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba pravico družbenika po posredovanju informacij in vpogledu razumeti široko in je citiralo več primerov v sodni praksi višjih sodišč (16. točka obrazložitve sklepa; opomba pod črto št. 6). Tudi iz teorije izhaja, da je načeloma družbenik upravičen vedeti za vse podatke o delovanju in poslovanju družbe, saj je - nepravno vzeto - lastnik ali solastnik podjetja. Zato bi lahko načeloma zahteval tudi informacijo o podatkih, ki so poslovna skrivnost. Pravica je namenjena informaciji in/ali odločanju o kateremkoli vprašanju, za katerega družbenik meni, da je pomembno za njegov ali družbeni položaj. Gre za široko razumevanje pravice do informacij in vpogleda.¹

8Prav tako ne držijo pritožbene navedbe: (-) da se sodišče prve stopnje ni opredelilo glede neizvršljivosti izpodbijanega sklepa, (-) da se zaradi vsebinske neomejenosti sklepa vnaša nered in zmeda v gospodarsko okolje, saj ni predvidljivosti kaj bi nasprotni udeleženki morali predložiti, (-) da bi moralo opredeliti medij oziroma način, na kakšen bi lahko predlagatelj izvedel svojo pravico. Sodišče prve stopnje se je opredelilo glede neizvršljivosti sklepa, da je predlagatelj natančno opredelil način izpolnitve ter časovno obdobje (30. točka obrazložitve sklepa), da je navedel katero dokumentacijo želi in da sta zakonita zastopnika nasprotnih udeleženk A. A. ter B. B. izpovedala, da dokumentacija obeh družb obstaja (21., 20., 14. točka obrazložitve sklepa). V pritožbi neutemeljeno prejudicirata kako bo potekal morebitni izvršilni postopek. Sicer je njuna stvar ali bosta izvršili naloženo obveznost, bodisi prostovoljno bodisi prisilno.

9Nasprotni udeleženki pretežno ponavljata trditve, nanje je popolno in pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje.

10Nasprotni udeleženki v dejanskih okoliščinah te zadeve neutemeljeno navajata: (-) da je za pridobitev informacij na voljo skupščina kjer lahko družbenik postavi vprašanje poslovodstvu in zahteva pojasnilo, (-) da je zakon za poslovne listine predvidel, da se obdelajo in na vsakoletni redni skupščini oziroma v poslovnem letnem poročilu, (-) da je do sedaj vsako leto potekala skupščina, na kateri je imel družbenik možnost vprašati za posamezne poslovne dogodke, če bi ga zanimali, (-) da družbenikom zadostuje vsakoletno poročanje na skupščini, (-) da je sodišče preskočilo in ignoriralo, da je bilo družbeniku s strani direktorja pojasnjeno, da bo o njegovi pravici odločeno na skupščini, (-) da je skupščina tisti forum, kjer se pregledajo tovrstne zahteve in družbeniki kolektivno odločijo ali je posameznikova zahteva utemeljena ali ne, (-) če kateri od družbenikov želi dodatno pojasnilo, je na skupščini možnost, da se o tem predebatira, (-) da je sodišče s sklicevanjem na pravico družbenika podelilo pravico do pregleda in nadzora dela poslovodje, čeprav je skupščina to pravico predlagatelja zavrnila, (-) da se je sodišče pred izvedbo skupščine postavilo nad skupščino, (-) da bi moralo primarno prepustiti odločanje skupščini, šele nato bi lahko predlagatelj koristil sodno varstvo. Predlagatelj v delu teh pritožbenih navedb prihaja v nasprotje s samim s seboj, saj napotuje družbenika na skupščino, hkrati pa pravi, da je skupščina to pravico predlagatelja zavrnilo. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo izpoved predlagatelja, da ni dobil ničesar od zahtevanega v predlogu (20. točka obrazložitve sklepa). Pravilno je ugotovilo, da nasprotni udeleženki nista izkazali, da je bila zahtevana dokumentacija predlagatelju na voljo v gradivu za pretekle skupščine in da je lahko prejel oziroma vanjo vpogledal (32. točka obrazložitve sklepa). Hkrati je pravilno pojasnilo, da pravica družbenika do informacij in vpogleda nima ničesar skupnega z odločanjem družbenikov na skupščini družbe, z obravnavo in sprejetjem finančnega poročila ter izglasovanjem razrešnice (32. točka obrazložitve sklepa).

11Prav tako nasprotni udeleženki neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje: (-) da se ni seznanilo ali dokumentacija sploh še obstaja, (-) da je na pamet ugodilo predlogu brez da bi zaslišalo zakonitega zastopnika ali dokumentacija še obstaja, (-) da ni predstavilo pravil o arhiviranju dokumentov, (-) da se iz sklepa ne da razbrati, ali sploh pozna pravila o arhiviranju in hranjenju dokumentov, (-) da je kršilo ta pravila, (-) da je po ustreznih zakonskih določilih potrebno ohraniti knjigovodske listine plačilnega prometa najmanj pet let po zaključku leta, (-) da sodišče ni vpogledalo teh pravil in jih predstavilo, (-) da je predlagatelju omogočilo nekaj kar poslovodstvu ne nalaga noben zakon, (-) da družbi ni potrebno hraniti podatkov toliko časa, (-) da ni jasno kako naj družba izpolni nekaj, kar je zakon ne zavezuje. Sodišče prve stopnje je iz izpovedi zakonitih zastopnikov nasprotnih udeleženk pravilno ugotovilo, da družbi razpolagata z zahtevanimi podatki (14., 20., 21., 30. točka obrazložitve sklepa). Zato uporaba ″ustreznih zakonskih določil″ o arhiviranju in hranjenju dokumentov ni bila potrebna, kajti četudi bi družbi ne rabili več hraniti podatkov, z njimi razpolagata in jih lahko izročita.

12Ne držijo pritožbene navedbe: (-) da sodišče ni raziskalo zakaj sta poslovodja zavrnila možnost vpogleda, (-) da se poslovodstvo ni zavilo v molk, kot navaja sodišče, (-) da nikjer ne piše v kakšnem roku mora poslovodstvo odgovoriti družbeniku, (-) da je direktor A. A. odgovoril predlagatelju takoj po vrnitvi z dopusta, (-) da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zaključilo, da naj bi imel direktor B. B. vsa pooblastila in da bi moral on odgovoriti ter da je to izmišljeno. V skladu s 1. odstavkom 512. člena ZGD-1 mora poslovodja družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Sodišče prve stopnje je ugotovilo in ni sporno, da je dal predlagatelj v zahtevi 4. 7. 2023 nasprotnima udeleženkama rok 5 dni za odgovor, dejansko pa je počakal z vložitvijo zahteve 13 dni (10. točka obrazložitve sklepa). Tak rok ustreza zakonski dikciji. Za odgovor zakonitega zastopnika B. B. z dne 6. 7. 2023 (da je poslovodja A. A. na dopustu do 11. 7. 2023 in bo odločil o zahtevi, ko se vrne) je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni bil vsebinski, čeprav bi ga lahko podal (B. B. izpovedal, da je imel vsa pooblastila za zastopanje prve in druge nasprotne udeleženke, pooblastila za podpisovanje vseh dokumentov družb, tudi za vse bančne račune in ima dostop do vseh podatkov, ki jih je zahteval predlagatelj) oziroma bi lahko sam angažiral pooblaščenca, kot je potem po vloženem predlogu na sodišče storil poslovodja A. A., ob dejstvu, da to ni bila prva tovrstna zahteva predlagatelja (11. točka obrazložitve sklepa). Zato je v teh okoliščinah sodišče prve stopnje pravilno obravnavalo nevsebinski odgovor poslovodje B. B. z dne 6. 7. 2023 kot molk (10. točka obrazložitve sklepa). Pravilno je zaključilo, da predlagatelj ni rabil nasloviti zahteve na skupščino in je lahko v skladu 513. členom ZGD-1 vložil zahtevo brez intervencije skupščine (10. točka obrazložitve sklepa).

13Nasprotni udeleženki še neutemeljeno navajata: (-) da predlagatelj v zahtevi ne specificira natančno katere dokumente bi želel pridobiti oziroma pregledati, (-) da je zahteva toliko neopredeljena, da se nista mogla opredeliti, (-) da ni navedel konkretno kateri dokument zahteva oziroma podatek ga zanima, (-) da bi moral po ustaljeni sodni praksi navesti naziv dokumenta ali transakcije. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je predlog v zadostni meri določen, da je natančno opredelil dokumente, označil način izpolnitve ter časovno obdobje ter navedel, katero dokumentacijo (30., 21. točka obrazložitve sklepa). Pravilno je ugodilo predlogu na podlagi 512. in 513. člena ZGD-1.

14V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

15Nasprotni udeleženki sami krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker njem nista uspeli (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 42. členom ZNP-1).

¹ B. Zabel, Veliki komentar ZGD-1, tretja knjiga, GV založba, Ljubljana 2007, stran 179.