UPRS Sodba I U 1560/2021-13

I. Tožba se zavrne

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju inšpekcijski organ) po uradni dolžnosti na podlagi 42. člena in 43. člena Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv) in 77. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (v nadaljevanju ZVMS) Zavetišču A., d. o. o., (v nadaljevanju Zavetišče) odredila usmrtitev psa z imenom B., št. čipa ..., pasemska značilnost: mešanec, spol moški, (v nadaljevanju pes) odvzetega tožniku (1. točka izreka). Ukrep iz 1. točke izreka te odločbe je bil izvršen dne 31. 3. 2021 (2. točka izreka). O stroških bo izdan poseben sklep (3. točka izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bil inšpekcijski organ 17. 3. 2021 obveščen, da je pes na lokaciji C., do smrti pogrizel deklico. Na kraju samem je bilo ugotovljeno, da je bil v dogodku udeležen pes B., last tožnika. Pes je ugriznil deklico v predel obraza. Deklica je bila hudo poškodovana. Ekipa nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma D. (v nadaljevanju ZD D.), ki je deklico oživljala, je kasneje ugotovila in potrdila njeno smrt. Tožniku je bil z ustno odločbo na zapisnik in kasneje s pisnim odpravkom odrejen odvzem psa in njegova namestitev v zavetišče. Inšpekcijski organ je 30. 3. 2021 prejel Poročilo o obravnavi ZD D. (v nadaljevanju Poročilo), v katerem so med drugim navedene ugotovljene diagnoze o poškodbi deklice na kraju nesreče, kot so navedene na strani 2 obrazložitve izpodbijane odločbe. Iz Poročila izhaja, da je zdravnik izvajal direktno kompresijo krvavečih ugriznih ran na vratu in obrazu ter hemostazo globljih ran na vratu, s hemostatskimi gazami, da je bilo potrebno oživljanje in da je glede na obseg in izgled poškodb, domnevno večina poškodb povzročenih z zobmi. Inšpekcijski organ je ugotovil, da je 17. 3. 2021 prišlo do ugriza človeka - mladoletne E. E. s strani psa z imenom B., last tožnika in da je pes deklici povzročil več ugriznih ran na vratu in obrazu ter globje rane na vratu, ki so povzročile njeno smrt ter je na podlagi tretjega odstavka 26.b člena Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv) z odločbo 30. 3. 2021 odredil usmrtitev psa v Zavetišču, ki je bil usmrčen 31. 3. 2021. Pritožbeni organ je po pritožbi tožnika navedeno odločbo odpravil in zadevo vrnil inšpekcijskemu organu v ponovni postopek z napotkom, da ugotovi, ali je podana vzročna zveza med ugriznimi ranami in smrtjo človeka in Poročilom, pred tem pa mora lastnika psa seznaniti z vsemi dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev in mu dati možnost pripomb. V primeru, če vzročne zveze ne ugotovi iz do sedaj pridobljenih dokazov, mora dopolniti ugotovitveni postopek z ustreznim dokazilom, iz katerega izhaja vzrok smrti.

3V ponovnem postopku je inšpekcijski organ tožnika seznanil s Poročilom. V pripombah je tožnik med drugim navedel, da 30. 3. 2021 ZD D. ni razpolagal z uradnim obdukcijskim zapisom in da Poročilo ne vsebuje ključnih podatkov (čas nudenja pomoči, stanje deklice ob prihodu zdravstvenega osebja, morebitna povzročitev poškodb zaradi verige, padca ipd.), da je zapisano v latinskem jeziku ter ne izpolnjuje pogojev iz 62. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ter da ZD D. ni bil pristojen za podajanje vzroka poškodb, kar je pristojnost sodne medicine in kriminalistične policije. Inšpekcijski organ pojasni, da ne dvomi v strokovnost postavljenih diagnoz ZD D., da je v konkretnem primeru pri deklici prišlo do več ugrizov psa. V Poročilu je zapisano, da so strokovni delavci zdravstvenega doma izvajali direktno kompresijo krvavečih ugriznih ran na vratu in obrazu s homeostatskimi gazami, da je prišlo do multiplih prekinitev kontinuitete kože tako na vratu, obrazu in skalpu in da so postavili domnevo, da je bila večina poškodb povzročena z zobmi. V konkretnem primeru je prišlo do več ugriznih ran, ki so bile večinoma povzročene z zobmi in je z gotovostjo prišlo do ugriza (več ugrizov) psa, zaradi katerih je pri deklici prišlo do prekinitve kože in sluznice, v skladu z opredelitvijo ugriza po 26. točki 5. člena ZZZiv, pri čemer navaja, da je podana vzročna zveza med ugriznimi ranami, povzročenimi s strani psa in smrtjo človeka. Inšpekcijski organ je tožnika seznanil tudi s kopijo obdukcijskega zapisnika (overjene strani 1, 2, 14) Inštituta za sodno medicino (v nadaljevanju obdukcijski zapisnik), glede katerega je tožnik v postopku navedel, da mu ni znano, ali je deklica kritičnega dne utrpela tudi poškodbe zaradi verige ali padca in da gre za nepopolno listino, ki onemogoča popolno izjavo. Inšpekcijski organ je pojasnil, da ne dvomi v verodostojnost obdukcijskega zapisnika, kjer je med drugim na strani 14 naveden zaključek, da je deklica umrla zaradi številnih ugriznih ran, ki jih je povzročil pes. Na podlagi navedenih dokazov ugotavlja, da je 17. 3. 2021 na zgoraj navedenem naslovu prišlo do ugriza človeka - mladoletne E. E. s strani psa po imenu B., last tožnika, ki je povzročil smrt človeka in da obstaja vzročna zveza med ugriznimi ranami in smrtjo deklice ter na podlagi 26.b člena ZZZiv odredil usmrtitev psa, pri čemer navaja še četrti odstavku 95. člena ZVMS.

4Toženka je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnila. Obravnavana odreditev usmrtitve psa temelji izključno na prvi alineji tretjega odstavka 26.b člena ZZZiv, zato vprašanje, ali je bil pes kdaj nevaren pes ali ne, za odločitev ni merodajno, kot tudi ne navedbe tožnika, da pes ni nevaren, če je ugriz posledica nedovoljenega vstopa osebe na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označeno z opozorilnim znakom. Posledično tudi ni pomembno dejstvo, da pes za navedeno ne more biti kriv. V ponovnem odločanju gre za odpravo pomanjkljivosti nezakonite odločbe in ne za odločanje o novi zadevi, pri kateri bi se lahko upoštevalo novo dejansko in pravno stanje. V ponovnem postopku je inšpekcijski organ odpravil ugotovljene nezakonitosti in tožnika seznanil z vsemi dokazi. Vsa pomembna dejstva, ki so vplivala na odločitev v ponovnem postopku, pa so obstajala na dan dogodka 17. 3. 2021, ko so se zgodile nedvomno povzročene ugrizne rane s strani psa v lasti tožnika, kot vzročna zveza med ugrizi psa in smrtjo človeka, ne glede da je inšpekcijski organ izvlečke obdukcijskega poročila prejel šele 18. 6. 2021. Tožnik je bil v postopku seznanjen z vsemi dejstvi in okoliščinami, ki izhajajo iz Poročila kot tudi obdukcijskega zapisnika, ki so bile pomembne za odločitev v zadevi usmrtitve psa na podlagi 26.b člena ZZZiv. Glede očitka, da so diagnoze v Poročilu v latinskem jeziku, navaja, da glede na jasnost diagnoze in nespornosti izvida, inšpekcijski organ ni imel razloga za dvom v strokovnost postavljene diagnoze ugriza psa, da je prišlo pri deklici do ugriznih ran, ki so bile večinoma povzročene z zobmi, obstoj ugriznih ran in vzročno zvezo med povzročenimi poškodbami in smrtjo človeka pa izkazuje relevantni del obdukcijskega zapisnika. Neutemeljene so navedbe, da bi se morale diagnoze v obeh poročilih v popolnosti ujemati, pri čemer toženka ugotavlja, da se diagnozi ujemata, da gre za ugrizne rane, povzročene s strani psa.

5Tožnik vlaga tožbo zaradi ugotovitve nezakonitosti izpodbijane odločbe. Uvodoma pojasnjuje potek postopka in navaja ugotovitve in napotilo toženke v predhodni odločbi z dne 27. 5. 2021, s katero je bila zadava vrnjena v ponovni postopek inšpekcijskemu organu. Napake, storjene v prvotnem postopku so po stališču tožbe neodpravljive in jih inšpekcijski organ v ponovljenem postopku ni mogel odpraviti ter je posledica na dan 30. 3. 2021 že nastopila in je bil pes bil usmrčen in ga ni mogoče oživeti. Ponoven postopek z željo po dopolnjevanju dejanskega stanja na dan 30. 3. 2021 z namenom opravičevanja pravilne odločitve je po stališču tožbe nezakonit.

6Glede ugotavljanja vzročne zveze se inšpekcijski organ ni vsebinsko opredelil do argumentov tožnika v izjavi, kjer je izpostavil, da 30. 3. 2021 ZD D. ni razpolagal z uradnim obdukcijskim zapisnikom in da iz Poročilo med drugim ne vsebuje ključnih podatkov za obravnavo, kot jih navaja, in da ni jasno, na kakšen način so bile poškodbe zadobljene, da se navaja pavšalna opredelitev poškodb "glede na obseg in izgled" brez opisa, ki bi omogočal preveritev, diagnoze so zapisane v latinskem jeziku ter listina ne izpolnjuje pogojev iz 62. člena ZUP. Tožnik se do postavljenih diagnoz ni mogel argumentirano opredeliti. Očita, da je izpodbijana odločba v bistvenem delu neobrazložena. Po stališču tožbe je v zadevi pomembno stanje spisa 30. 3. 2021, ko je inšpekcijski organ izdal prvo odločbo. Navaja, da je Poročilo je preuranjeno in presega pristojnosti ZD D., saj na ta dan obdukcijski zapisnik še ni bil narejen, kot tudi ni bila zaključena kazenska preiskava. ZD D. pa ni bil pristojen za podajanje vzroka zadobljenih poškodb in za ugotavljanje dejanskega povzročitelja poškodb, saj tega znanja nima. Tudi tri strani obdukcijskega zapisnika ne morejo utemeljevati pravilnosti odreditve ukrepa 30. 3. 2021, saj je navedene listine inšpektor prejel šele 18. 6. 2021. Ob primerjavi Poročila ter obdukcijskega zapisnika nobena od ugotovljenih diagnoz na strani ZD D. ni bila ugotovljena tudi s strani sodne medicine in gre za neskladje z obdukcijskem zapisnikom.

7Očita, da je v ponovnem postopku prišlo do spremembe pri navajanju pravne podlage za odreditev usmrtitve in sicer 26.b člen in ne 43.a člen ZZZiv. Izpodbijana določba nima razlogov o začasni odredbi. Toženki je znano, da je bil pes usmrčen še preden je tožnik prejel odločbo o usmrtitvi. Točka 1. izreka izpodbijane odločbe je neizvršljiva, nezakonita in v neskladju z dejanskim stanjem na dan izdaje izpodbijane odločbe, saj je pes že bil usmrčen. Inšpekcijski organ bi moral v postopku izdati ugotovitveno odločbo, pri čemer navaja, da še ni bilo odločeno o predlogu za izdajo začasne odločbe z dne 26. 3. 2021

8Glede tolmačenja ZZZiv se tožnik ne strinja z utemeljitvijo toženke v odločbi z dne 27. 5. 2021, kar pojasni. Navaja, da je treba brati celoten zakon skupaj in ne samo parcialno člen 26.b ZZZiv in da je za pravilno materialnopravno odločitev ključen tudi 5. člen ZZZiv, ki ga citira, ter se sklicuje na argumente iz pritožbe z dne 8. 4. 2021. Med drugim navaja, da iz preteklih odločb ne izhaja, da bi uradna veterinarka na kraju samem ugotovila, da bi bil pes komurkoli nevaren, pes tudi ni dobil statusa nevarnega psa. Ne glede na ugotovitve, da bi naj deklica umrla zaradi ugriznih ran, povzročene s strani psa, je za pravilno odločitev ključno, da je vzrok za navedeni dogodek na strani deklice, ki je nedovoljeno vstopila v ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označeno z opozorilnim znakom. Pes B. ni bil nevaren, četudi je v končni posledici prišlo do ugriza. Kljub temu, da je sodna medicina ugotovila ugrizne rane, to ne more utemeljevati zakonitosti usmrtitve psa, ki je bil kritičnega dne privezan in se je nahajal na označenem ograjenem zasebnem zemljišču in je deklica povzročila kritično situacijo. V podkrepitev navedb, da pes za dogodek ni kriv, prilaga strokovno mnenje. Inšpekcijski organ Poročila ni vročil v izjavo in ni počakal na rezultate uradne obdukcije in kriminalistične preiskave ter je istega 30. 3. 2021, ko je prejel Poročilo, izdal odločbo o usmrtitvi, vedoč, da o pritožbi zoper odločbo o odvzemu psa in predlogu za izdajo začasne odločbe in za vrnitev psa, še ni bilo odločeno. Člen 43.a ZZZiv, ki navaja nedopustnost predloga za odlog izvršbe, ne vključuje primera usmrtitve po 26.b členu. Pes ni bil nevaren pes, s katerim ni bilo opravljeno šolanj. Tako je inšpekcijski organ ravnal arbitrarno, nezakonito in kaznivo. Tožnik je namreč po svoji pooblaščenki le nekaj ur po prejemu odločbe o usmrtitvi podal predlog za zadržanje ukrepa usmrtitve. S tem je bila tožniku kršena tudi ustavna pravica do pravnega sredstva. V zadevi tudi niso bili podani razlogi za izdajo odločbe po skrajšanem ugotovitvenem postopku. Šele po tem, ko bi inšpekcijski organ pridobil obdukcijski zapisnik, bi moral tožnika najprej seznaniti z vsebino in mu omogočiti izjavo, vse v skladu z načelom zaslišanja strank in pravice do izjave v upravnem postopku. Sodišču predlaga, da ugotovi, da je izpodbijana odločba nezakonita in da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi oziroma odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov postopka.

9V odgovoru na tožbo toženka navaja, da je ponovnem postopku inšpekcijski organ tožnika seznanil z vsemi ugotovljenimi dejstvi in okoliščinami, ki izhajajo tako iz Poročila kot iz obdukcijskega zapisnika, ki so bile pomembni za odločitev v zadevi usmrtitve psa na podlagi 26.b člena ZZZiv, kar je bil predmet konkretnega postopka, in ne sama izvršitev odločbe, za katero je inšpekcijski organ podal ugotovitev, da je bila izvršena 31. 3. 2021. V ponovljenem postopku se namreč ponovno odloča na podlagi konkretnega dejanskega stanja ob izdaji odpravljene odločbe. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je tudi posledica enaka in glede na vse dokaze ne bi mogla biti drugačna, ne glede na objektivno nezmožnost njene ponovne izvršitve.

K I. točki izreka:

10Tožba ni utemeljena.

11Po drugi alineji 33. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) se lahko s tožbo zahteva ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice in pravne koristi. Ugotovitvena tožba, kot jo uveljavlja tožnik, je po navedeni določbi ZUS-1 izrecno predvidena, po presoji sodišča pa je tožnik zanjo tudi izkazal pravni interes, saj uveljavlja, da je bil njegov pes zaradi nezakonitega postopanja inšpekcijskega organa nezakonito usmrčen.

12Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče sledi razlogom, ki sta jih v utemeljitev odločitve navedla inšpekcijski organ in s katerimi je toženka zavrnila tožbene ugovore, ter jih na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 71. člena ZUS-1 ponovno ne navaja, glede tožbenih navedb pa še dodaja:

13V zadevi je sporno, ali je inšpekcijski organ v ponovnem postopku pravilno in zakonito odredil usmrtitev psa na pravni podlagi 26.b člen ZZZiv, ki v prvi alineji tretjega odstavka določa, da uradni veterinar odredi usmrtitev psa, če je z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi smrti človeka. Tožnik temu nasprotuje in v tožbi v bistvenem dokazuje, da gre za neodpravljivo napako, storjeno v prejšnjem postopku in da gre za primer iz 43.a člena ZZZiv ter očita kršitev postopka, ker da gre v ponovnem postopku za nezakonito dopolnjevanje dejanskega stanja.

14Sodišče sodi, da v obravnavanem primeru glede na pravno podlago 26.b člena ZZZiv, ki je podlaga za izpodbijano odločitev, ne gre za situacijo, ko bi se ugotavljalo, ali je bil psu kdaj podeljen status nevarnega psa, niti se ne ugotavlja dejstvo ali je bil pes nevaren ali ne, kar neutemeljeno izpostavlja tožnik. Za odločitev na navedeni materialnopravni podlagi je pravno pomembno vprašanje le, ali je pes z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi smrti človeka. Zato sodišče kot nerelevantne zavrača tožbene očitke, da pes za navedeno ne more biti kriv in podvržen kakršnikoli sankciji. Kot pravilno navaja toženka v svoji obrazložitvi iz 26.b člena ZZZiv, ki je podlaga za izpodbijano odločitev, ugotavljanje domnevne krivda psa ali njegovega lastnika ne izhaja in posledično ne gre za pravno pomembno dejstvo v konkretni zadevi usmrtitve psa, zato sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na ugotavljanje statusa nevarnega psa in krivde.

15Očitki tožbe glede kršitve pravil postopka, med drugim, ker se inšpekcijski organ ni vsebinsko opredelil do izjave tožnika glede Poročila ZD D., pa so neutemeljeni. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je inšpekcijski organ pojasnil razloge, da ne dvomi v strokovnost postavljenih diagnoz iz Poročila, iz katerega izhaja, da je v konkretnem primeru prišlo do ugriza oz. več ugrizov psa. Očitek tožnika, da se zaradi diagnoz v latinskem jeziku ni mogel opredeliti do navedb v Poročilu, pa ne drži, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja vsebina Poročila v slovenskem jeziku, da so strokovni delavci ZD D. izvajali direktno kompresijo krvavečih ugriznih ran na vratu in obrazu s homeostatskimi gazami in da je prišlo do multiplih prekinitev kontinuitete kože tako na vratu, obrazu in skalpu in da so postavili domnevo, da je bila večina poškodb povzročena z zobmi. Zato sodišče tožbene navedbe, da gre za listino, ki ne izpolnjuje pogojev iz 62. člena ZUP, kot neutemeljene zavrača.

16Očitek tožbe, da je bilo Poročilo napisano na dan, ko še ni bilo obdukcijskega zapisnika, na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je inšpekcijski organ v ponovnem postopku postopal po napotkih toženke iz odločbe z dne 27. 5. 2021 in dopolnil ugotovitveni postopek. V postopku je tožnika seznanil s Poročilom in pridobil obdukcijski zapisnik, ki ga je poslal v izjasnitev tožniku. V postopku se je inšpekcijski organ opredelil do izjave tožnika in do njegovih navedb, tako v zvezi s Poročilom kot v zvezi z obdukcijskim zapisnikom, kar je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Pri tem je opravil dokazno oceno pridobljenih dokazov, kar je argumentirano pojasnil v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Tudi po presoji sodišča je obdukcijski zapisnik pravilno ocenil kot verodostojen dokaz ter njegovo vsebino povzel v izpodbijani odločbi, iz katere izhaja vzročna zveza med ugriznimi ranami in smrtjo deklice.

17Neutemeljene so trditve tožnika, da gre za nepopolno listino. Inšpekcijski organ je tožniku posredoval overjeno kopijo obdukcijskega zapisnika, kot ga je pridobil od pristojne institucije in sicer 1., 2. in 14. stran obdukcijskega zapisnika. Ne držijo navedbe tožnika, da se do obdukcijskega zapisnika zaradi diagnoz v latinščini ni mogel argumentirano opredeliti, saj iz povzetka vsebine 14. strani obdukcijskega zapisnika, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, jasno izhaja zaključek Inštituta za sodno medicino, da je deklica E. E. umrla zaradi številnih ugriznih ran, ki jih je povzročil pes, do česar se je tožnik imel možnost opredeliti.

18Neutemeljeni so tožbeni očitki glede izvedbe naknadno pridobljenega dokaza. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je inšpekcijski organ skladno z napotki toženke v ponovljenem postopku ugotavljal vzročno zvezo med pasjimi ugrizi in smrtjo človeka. Po določbah ZUP lahko uradna oseba, ki vodi postopek, med postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe, tudi o tistih, ki v postopku še niso bila navedena. Uradna oseba, ki vodi postopek, odredi po uradni dolžnosti izvedbo vsakega dokaza, če spozna, da je to potrebno za razjasnitev zadeve (prvi in drugi odstavek 139. člena ZUP). Kot dokaz se uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanje zadeve in kar ustreza posameznemu primeru (drugi odstavek 164. člena ZUP). O tem ali je treba kakšno dejstvo dokazovati ali ne, odloča uradna oseba, ki vodi postopek, glede na to ali utegne to dejstvo vplivati na odločitev v zadevi. Dokazi se izvedejo praviloma potem, ko se ugotovi, kaj je v dejanskem pogledu sporno ali kaj je treba dokazati (prvi odstavek 165. člena ZUP).

19Očitek tožnika, da je obdukcijski zapisnik inšpekcijski organ pridobil naknadno, kar naj bi po stališču tožbe vplivalo na zakonitost izpodbijane odločbe, po povedanem ni utemeljen. V zadevi pa ni sporno, da se ta dokaz nanaša na konkretno dejansko stanje, ki je obstajalo v času prvotnega odločanja, saj obdukcijski zapisnik obravnava posledico poškodb, dobljenih 17. 3. 2021 in ne gre za "dopolnjevanje" dejanskega stanja, kot neutemeljeno očita tožnik.

20Tožbene navedbe glede vsebine Poročila in obdukcijskega zapisnika sodišču ne vzbujajo dvoma v pravilnost dokazne ocene inšpekcijskega organa, ki jo je podal v obrazložitvi izpodbijane odločbe na podlagi Poročila in obdukcijskega zapisnika, ki ju je povzel v obrazložitvi, da je v konkretnem primeru prišlo pri deklici do ugriznih ran, ki so bile večinoma povzročene z zobmi in da je z gotovostjo je prišlo do ugriza (več ugrizov) psa, zaradi katerih je pri deklici prišlo do prekinitve kože in sluznice, kar je v skladu z opredelitvijo ugriza po 26. točki 5. člena ZZZiv.¹ Poročilo in obdukcijski zapisnik, kot ju navaja inšpekcijski organ, in ki ju povzema v svoji obrazložitvi, namreč nesporno izkazujeta obstoj ugriznih ran ob dogodku 17. 3. 2021 in vzročne zveze med ugriznimi ranami in smrtjo deklice, kar v zadevi niti ni sporno. Dejstva, da je v konkretnem primeru deklico ugriznil tožnikov pes, tožnik v tožbi ne izpodbija.

21Očitke, da so diagnoze v poročilu ZD D. in obdukcijskem zapisniku ne ujemajo, sodišče kot pavšalne zavrača, saj tožnik ne utemelji v čem konkretno naj bi se diagnoze razlikovale.

22Materialno pravo, to je določba prve alineje tretjega odstavka 26.b člena ZZZiv,² ki se nanj sklicujeta inšpekcijski organ in toženka, je pravilno uporabljeno.

23Neutemeljeni so očitki tožbe glede kršitev pravil postopka, ki se nanašajo na odločbo inšpekcijskega organa v prejšnjem postopku, npr. glede vročitve odločbe o usmrtitvi psa, ki jo je toženka odpravila in vrnila zadevo inšpekcijskemu organu v ponoven postopek. S tem je bila ta kršitev odpravljena, tožnik pa ne navaja, da bi v ponovnem postopku prišlo do tovrstnih kršitev. Tako so trditve tožnika v tej smeri glede kršitev pravil postopka, kršitev ustavnih pravic itd, ki se nanašajo na predhodni postpek, nerelevantne in niso predmet tega postopka, zato jih sodišče v celoti zavrača.

24Predmet konkretnega postopka je odločanje na pravni podlagi 26.b členu ZZZiv, in ne sama izvršitev odločbe, zato so neutemeljene so tožbene navedbe glede nezakonitosti 1. točke izreka izpodbijane odločbe glede usmrtitve psa, saj izhaja iz izpolnitve zakonskega dejanskega stanja iz prve alineje tretjega odstavka 26.b člena ZZZiv. V zvezi z očitkom glede objektivne nezmožnost izvršitve pa je pravilna tudi 2. točka izreka, v kateri inšpekcijski organ pravilno ugotavlja, da je bil ukrep iz 1. točke že izvršen 31. 3. 2021. Tako je neutemeljena tudi tožbena navedba, da bi moral inšpekcijski organ v ponovnem postopku izdati zgolj ugotovitveno odločbo.

25Ker predmet ponovnega postopka ni bilo odločanje o predlogu tožnika za izdajo začasne odločbe, glede katere tožnik tudi ne poda obrazloženih trditev, relevantnih za odločitev v tej zadevi, so tožbene navedbe v smislu, da je inšpekcijski organ ta predlog spregledal, neutemeljene in jih sodišče zavrača.

26Sodišče sodi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in zakonit, materialno pravo, ki se nanj sklicuje inšpekcijski organ, to je določba prve alineje tretjega odstavka 26.b člena ZZZiv, je pravilno uporabljeno. Obrazložitev izpodbijane odločbe ima vse sestavine po 214. členu ZUP in se jo da preizkusiti, v postopku tudi ni bila kršena pravica do izjave stranke.

27Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi uradoma, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

28Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Relevantne okoliščine dejanskega stanja, ki so podlaga za izpodbijano odločitev na podlagi 26.b člena ZZZiv, to je, da je tožnikov pes z ugrizom povzročil smrt deklice, v zadevi namreč niso sporne. V zadevi je med strankama sporna uporaba materialnega prava, to je določbe 26.b člena ZZZiv v povezavi z nevarnostjo psa in njegove krivde za smrt deklice. Razlaga materialnega prava pa je pristojnosti inšpekcijskega organa in sodišča.

K II. točki izreka:

29Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali postopek ustavi, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

¹ Ki določa, da je ugriz poškodba živali ali človeka, ki jo povzroči pes z zobmi, pri čemer pride do prekinitve kontinuitete kože ali sluznice.
² Ki določa, da uradni veterinar odredi usmrtitev psa, če je z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi smrti človeka.