VSC Sklep III Kp 28884/2020

Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma izpodbijanim navedenim sklepom odločilo, da se zahtevi zagovornice obtoženega A. A. za izločitev dokazov delno ugodi in se iz sodnega spisa izločijo v točki I. izreka našteti dokazi: 1. zapisnik o zasegu predmetov PU Celje, PP Celje, šifra 3A691-27 z dne 19.05.2020— B. B. (l. št. 9- 10), 2. Poročilo o kriminalistično-tehničnih ugotovitvah PU Celje, SKP številka 233-514/2020 z dne 26.05.2020 (l. št. 11-12), 3. Uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah PU Celje, PP Celje številka K2016437/10016163/2020 z dne 19.05.2020 (l. št. 6), 4. Uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah PU Celje, PP Celje, številka K 2016437/10016183 z dne 19.05.2020 (l. št. 7), 5. Uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, PU Celje, PP Celje, številka 2300/3608048/2016437/10016175/2020 z dne 19.05.2020 (l. št. 8), 6. Zapisnik o zasegu predmetov PU Celje, PP Celje, številka 3A691-47 z dne 19.05.2020 — C. C. (l. št. 16-17), 7. Poročilo o kriminalistično-tehničnih ugotovitvah PU Celje, SKP številka 233-513/2020 z dne 03.06.2020 (l. št. 18), 8. Uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah PU Celje, PP Celje, številka K2016444/10016250/2020 z dne 19.05.2020 (l. št. 15), 9. Zapisnik o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča z dne 16.06.2020 (l. št. 28), 10. Poročilo o preiskavi Nacionalnega forenzičnega laboratorija Ljubljane z dne 05.08.2020, 11. Uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah PU Celje, PP Celje, številka K2016444/10016237/2020 z dne 19.05.2020 (l. št. 14) in 12. Dopis PU Celje, PP Celje, številka K 2016437/10061712 z dne 16.06.2020 (l. št. 27). Pod II. točko izreka je sodišče prve stopnje odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa izločeni dokazi zaprejo v poseben ovitek in shranijo ločeno, pod III. točko izreka pa zavrnilo predlog zagovornice za izločitev odredbe dežurnega preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. I Kpd 28884/2020 z dne 13.06.2020 (l. št. 24-26).

2Zoper tak sklep se pritožuje tožilka iz razloga po 1. in 3. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP ter v zvezi s prvim odstavkom 373. člena ZKP tj. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča spremeni tako, da zahtevo zagovornice za izločitev dokazov kot neutemeljeno zavrne.

3Pritožba ni utemeljena.

4V bistvenem zagovornica svojo zahtevo za izločitev dokazov utemeljuje s trditvami, da so policisti prepovedano drogo B. B. in C. C. (ki naj bi zaseženo drogo kupila pri obtožencu) zasegli nezakonito, s kršitvijo privilegija zoper samoobtožbo, in da so zato tudi vsi ostali dokazi, ki izvirajo iz tega zasega, nezakoniti po doktrini sadežev zastrupljenega drevesa.

5Glede zasega prepovednih droge B. B. in C. C. je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so policisti na podlagi anonimne ovadbe z dne 12. 12. 2019, iz katere je izhajalo, da naj bi obtoženec A. A., ki ga kličejo ..., na naslovu ... 5b, ..., prodajal kokain, marihuano, ekstazi in speed, dne 19. 5. 2020 izvajali poostren nadzor na naslovu obtoženca z namenom preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in prijetja storilcev za katere obstaja sum, da izvršujejo kazniva dejanja s področja prepovedanih drog. Pri tem so policisti opazili najprej mlajšega moškega z vozilom R Megane, reg. št. LJ ..., kasneje pa tudi vozilo Škoda, reg. št. SG ..., s katerim se je neznani moški pripeljal pred navedeni blok. Oba moška sta vstopila v blok in se po le nekaj minutah vrnila in odpeljala (kar je značilno pri nakupih drog). Obe vozili je na podlagi zaprosila policistov D. D. in E. E., posredovanega preko radijske zveze, na naslovu ... 21 na BS Petrol ustavila policijska patrulja, ki sta jo sestavljala policistka F. F. in policist G. G. Slednja sta najprej ugotovila identiteto voznikov in ugotovila, da je bil voznik vozila R Megane, reg. št. LJ ..., B. B., voznik vozila Škoda, reg. št. SG ... pa C. C. Oba sta najprej opravila preizkus alkoholiziranosti, nato pa sta bila vprašana, ali imata pri sebi kaj prepovedanega. B. B. je na to vprašanje odgovoril pritrdilno in v istem trenutku začel teči proti 5 metrov oddaljenem potoku. Med tekom je iz žepa izvlekel plastično posodico, jo odprl in vsebino (zelenkasto rjavo posušeno snov) stresel v potok. Policista sta kasneje to snov, za katero je bilo ugotovljeno, da gre za konopljo, uspela pridobiti iz potoka. Nato je bil opravljen varnostni pregled B. B., pri katerem je policist, ki je opravil varnostni pregled, zatipal nek predmet v prednjem delu pasu. B. B. je bil pozvan, da naj izroči ta predmet, kar je tudi storil in policistu izročil PVC vrečko z delci posušene zelenkasto rjave rastline, za katero je bilo z analizo kasneje ugotovljeno, da gre za konopljo. C. C. pa je na vprašanje policista G. G., ali ima pri sebi kaj prepovedanega, iz desnega žepa jopice vzel skupaj s cigareti alu folijo, za katero je povedal, da ima v njej amfetamin. B. B. naj bi 19. 5. 2020 policistom podal izjavo, da je konopljo kupil pri znancu, ki ga pozna iz Velenja, sedaj pa živi na Dobrni in sicer A. A. z vzdevkom ..., C. C. pa naj bi izjavil, da je 10 g amfetamina kupil za 40 EUR od obtoženca. Oba sta svoji izjavi kasneje v preiskavi zanikala, da naj bi droge kupila pri obtoženemu in trdila, da sta bila v bistvu prisiljena tako povedati zaradi policije.

6Na podlagi teh dejstev je sodišče prve stopnje zaključilo, da sta bila sicer B. B. in C. C. sicer zakonito obravnavana kot voznika po Zakonu o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), zaradi česar samo ugotavljanje identitete obeh ni sporno, vendar pa bi glede na to, da sta celo policista v prometni patrulji seznanjena z razlogom za ustavitev obeh voznikov (torej zaradi suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje oz. da sta voznika storila prekršek) in je tako že obstajal osredotočen sum, da sta storila bodisi kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1, bodisi prekršek po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), pred postavljanjem vprašanja, ali imata pri sebi kaj prepovedanega oz. pozivom na izročitev prepovedanih predmetov, morala biti poučena o privilegiju zoper samoobtožbo po četrtem odstavku 148. člena ZKP oz. drugem odstavku 55. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Čeprav kazenski postopek teče le zoper A. A., medtem ko zoper B. B. in C. C. po podatkih v spisu ni bil sprožen niti prekrškovni postopek, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da ob odsotnosti vsakega dokaza o tem, da sta bila pred izročitvijo predmetov B. B. in C. C. poučena o privilegiju zoper samoobtožbo, zaseg prepovedanih drog omenjenima ni bil zakonit. Posledično pa tudi niso zakoniti dokazi, pridobljeni s hišno preiskavo pri obtoženem A. A., saj odredba o hišni preiskavi temelji na predmetih, ki so bili nezakonito zaseženi B. B. in C. C., zaradi česar je v skladu z doktrino sadežev zastrupljenega drevesa utemeljeno iz spisa izločilo tudi zapisnik o preiskavi stanovanja in drugih prostorov obtoženca, ki je bila opravljena na podlagi odredbe sodišča z dne 16. 6. 2020, in poročilo NFL z dne 5. 8. 2020.

7Z izpodbijano odločitvijo je sodišče prve stopnje sledilo novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča glede izločanja dokazov, ki so bili pridobljeni z zasegom predmetov brez predhodnega pravnega pouka o privilegiju zoper samo obtožbo, ki izhaja iz sodb Vrhovnega sodišča I Ips 41786/2016 z dne 26. 11. 2020, I Ips 88506/2010 z dne 15. 10. 2020, sodbe Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 17143/2015 z dne 8. 3. 2021 ter številnih drugih. Privilegij zoper samoobtožbo se namreč razteza tudi na izročitev predmetov na poziv policije in s tem podajo neverbalnih prispevkov k dokaznemu gradivu, če se izročitev predmeta ali listine po pomenu, ki ga ima za dokazovanje kaznivega dejanja, tako približa obdolženčevi izjavi, s katero bi se obremenil. Za razliko od podajanja izjave storilec na vsebino oziroma lastnosti predmeta ne more več vplivati in ne more voljno oblikovati informacij, ki jih posreduje organom postopka, podobno kot pri izjavi pa gre tudi pri izročitvi predmetov za ravnanje, ki ga obdolženec voljno obvladuje, saj ima izročitev predmeta podoben pomen kot podajanje izjav, torej aktivno sodelovanje pri zagotavljanju dokaznega gradiva zoper sebe.

8Tako je sicer res, da so predmeti, ki sta jih B. B. in C. C. izročila na poziv policistov, fizični dokazi, ki so obstajali neodvisno od njune volje in za katere so policisti utemeljeno domnevali, da jih imata pri sebi. Vendar glede na to, da je obstajal osredotočen sum, da sta B. B. in C. C. storila kaznivo dejanje ali vsaj prekršek, bi morala pred pozivom za izročitev predmetov po drugem odstavku 52. člena ZNPPol biti poučena o privilegiju zoper samoobtožbo v skladu s četrtim odstavkom 148. člena ZKP, izročitev teh predmetov pa nedvomno predstavlja testemonialni dokaz in se nikakor ni mogoče strinjati s pritožbenimi navedbami, da izročeni predmeti v kontekstu izročitve niso imeli lastne sporočilne vrednosti. Ugotovljeno je bilo namreč, da sta tako B. B. kot C. C. posedovala prepovedane droge, to pa nedvomno sporoča, da sta storila kaznivo dejanje ali prekršek. Dejstvo, ali sta bili vprašanji policista, ali imata pri sebi kaj prepovedanega oz. poziva policista na izročitev predmetov v dani situaciji podkrepljeni s kakršnokoli grožnjo sankcije oziroma ali sta B. B. in C. C. te predmete izročila pod prisilo ali grožnjo, v obravnavanem kontekstu niso pomembne.

9Prav tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da bi policisti prišli do zaseženih predmetov tudi po drugi poti, ker so bili izpolnjeni pogoji za pregled osebe po 52. členu ZNPPol, saj je obstajal sum, da sta B. B. in C. C. storila prekršek in da je obstajala verjetnost, da imata pri sebi prepovedane droge. Zakonitost izvajanja pooblastil policije iz 52. člena ZNPPol je namreč odvisna od tega, ali je zoper obtoženca v trenutku pozivanja na izročitev predmetov sum že osredotočen.¹ Če je že pred pozivom policista na izročitev predmetov obstajal osredotočen sum, da je oseba, ki jo obravnavajo policisti, storila bodisi prekršek, bodisi kaznivo dejanje, opustitve dolžnosti policista, da osebi poda pravni pouk po četrtem odstavku 148. člena ZKP, ni mogoče opravičiti s sklicevanjem na četrti odstavek 52. člena ZNPPol. V takem primeru bi nedvomno policisti pred pozivom B. B. in C. C. na izročitev predmetov morali podati pravni pouk po četrtem odstavku 148. člena ZKP, saj nenazadnje na to napotuje tudi šesti odstavek 52. člena ZNPPol. Ta določa, da v primeru, če policisti med pregledom najdejo predmet, ki mora biti zasežen na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, zakona, ki ureja postopek o prekršku, ali na podlagi drugega zakona, nadaljujejo postopek po teh predpisih, pri čemer pa četrti odstavek 220. člena ZKP določa, da lahko policisti predmete zasežejo, če postopajo po 148. členu ZKP, torej tudi ob upoštevanju četrtega odstavka 148. člena ZKP, ki nalaga obveznost podaje pravnega pouka pred pozivom na izročitev predmetov, če naj bo ta prostovoljna.²

10Ker je sodišče prve stopnje v nasprotju s pritožbenimi navedbami dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, pri tem pa tudi ni zagrešilo nobenih bistvenih kršitev določb ZKP, glede na svoje ugotovitve pa tudi pravilno uporabilo določbe glede izločitve dokazov, je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

¹ Glej VS RS sodbo I Ips 41786/2016, tč. 19.
² Glej 16. točko obrazložitve sodbe VS RS I Ips 88506/2010.