UPRS Sodba IV U 136/2023-6

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 1649/2023 z dne 19. 9. 2023 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Glede poteka upravnega postopka

1Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila dodelitev 11. 9. 2023 zaprošene brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) tožniku - prosilcu za dodelitev BPP za postopke Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. II N 525/2022 in I Kpr 6250/2023 ter postopke Okrožnega sodišča v Celju opr. št. I K 7426/2023 ter I K 7022/2022, saj je ugotovila, da je prosilec po podatkih zemljiške knjige lastnik nepremičnine - dela stavbe 1 v stavbi 000 v katastrski občini 658 Koroška vrata. Nepremičnina v naravi po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) predstavlja stanovanje na naslovu ..., Maribor, kjer pa prosilec nima prijavljenega stalnega prebivališča. Stanovanje se torej upošteva kot premoženje prosilca, pri čemer je njegova vrednost po podatkih GURS 37.784,00 EUR. Tako ugotovljena vrednost prosilčevega nepremičnega premoženja v višini 37.784,00 EUR presega z zakonom določen cenzus, ki znaša 22.336,32 EUR (drugi odstavek 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP, v zvezi s 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih, v nadaljevanju ZSVarPre).

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

2Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da s kupoprodajno pogodbo za nepremičnino ID 658-000-1 izkazuje, da že od leta 2020 ni lastnik navedene nepremičnine na naslovu ... v Mariboru. Kljub že preteklemu verbalnemu pozivu novemu lastniku omenjene nepremičnine, da naj uredi uradni vpis v zemljiško knjigo, tega očitno še ni storil. Z zagotovostjo zatrjuje, da ni lastnik omenjene nepremičnine, sredstva od kupnine pa so bila porabljena.

3Toženka je po pozivu sodišču posredovala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K izreku

4Tožba je utemeljena.

5V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev toženke, s katero je ta ugotovila, da je prošnja tožnika za dodelitev BPP neutemeljena, saj je tožnik po podatkih zemljiške knjige lastnik nepremičnine, v kateri nima stalnega prebivališča in katere vrednost je po podatkih GURS 37.784,00 EUR, kar presega z zakonom določen cenzus, ki znaša 22.336,32 EUR.

6Do BPP je na podlagi 13. člena ZBPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Po določilih prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja, pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prvega odstavka 14. člena ZBPP se uporabljajo določila zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP). Na podlagi določila 27. člena ZSVarPre se denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravice iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUJPS), ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, torej višino 22.336,32 EUR.

7Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločitev temelji na podatkih o vrednosti nepremičnine tožnika - dela stavbe 1 v stavbi 000 v katastrski občini 658 Koroška vrata na naslovu ... v Mariboru, ki je po podatkih GURS vredna 37.784,00 EUR. Toženka je pridobila podatke o navedeni nepremičnini po uradni dolžnosti. Ti podatki pa so bili odločilni za odločitev, da se tožnikova prošnja za dodelitev BPP zavrne kot neutemeljena, saj je bilo ugotovljeno, da vrednost njegovega premoženja znaša več kot v zakonu določen premoženjski cenzus, ki je v času vložitve prošnje znašal 22.336,32 EUR.

8Sodišče ugotavlja, da tožniku v obravnavani zadevi pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o navedenih dejstvih in okoliščinah, ki jih je toženka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. Tretji odstavek 14. člena ZBPP namreč jasno določa, da se - ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov 14. člena ZBPP - pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine ne upošteva premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Tožnik se je o navedenih okoliščinah izjavil šele v upravnem sporu, v katerem je smiseln očitek kršitve pravil postopka in posledično nepopolne ugotovitve dejanskega stanja utemeljeval s trditvami, da je navedeno nepremičnino prodal že leta 2020, novi lastnik pa kljub pozivom ni uredil vpisa v zemljiško knjigo. Predložil je tudi kupoprodajno pogodbo z dne 9. 9. 2020 (od katere je bil davek na promet nepremičnin plačan 25. 9. 2020) - A2, iz katere je razvidno, da bo predlog za vpis lastninske pravice na zadevni nepremičnini v zemljiško knjigo vložil kupec (7. člen A2), nadalje, da kupec plača strošek vknjižbe lastninske pravice na zadevni nepremičnini v zemljiško knjigo (9. člen A2) ter da je dolžan in upravičen vse aktivnosti v zvezi z zemljiškoknjižnim postopkom glede vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo na kupčevo ime izvesti kupec sam (10. člen A2). Tožniku med upravnim postopkom ni bila dana možnost, da se o teh dejstvih niti o s strani organa pridobljenih podatkih iz zemljiške knjige izjasni, saj je toženka odločala po skrajšanem ugotovitvenem postopku (144. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP).

9Kadar je bil postopek uveden na zahtevo stranke (kot v konkretni zadevi na podlagi prošnje tožnika za dodelitev BPP), dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka (tožnik je navedel, da ne razpolaga z nepremičnim premoženjem), temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke (v konkretni zadevi vrednost tožnikove nepremičnine, presega z zakonom določeni cenzus po 27. členu ZSVarPre), ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom ZUP, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati¹ oz. ji dati možnost, da se stranka o novo ugotovljenem dejstvu, ki je drugačno od tistega, ki ga je navajala stranka, izjavi, sploh, ker to izhaja tudi iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP, ki je podlaga za odločitev v zadevi, saj tožnik smiselno navaja, da z navedeno nepremičnino ne more razpolagati, ker jo je že prodal, pri čemer pa ni po njegovi krivdi nevknjižena na novega kupca, saj ta kljub pozivom svoje lastninske pravice na njej noče vknjižiti v zemljiško knjigo, pri čemer bi bil to dolžan storiti le sam kupec, glede na določila 7., 9. in 10. člena kupoprodajne pogodbe A2. Zato bi moral organ za BPP pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki se nanaša na vrednost nepremičnine, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženja v zvezi z uveljavljanjem BPP, seznaniti in mu dati možnost, da se o njem izjavi. Tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe dejansko ni imel možnost ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu stanju.

10Načelo zaslišanja stranke oz. pravica do izjave in sodelovanja v postopku iz prvega odstavka 9. člena ZUP je eno izmed temeljnih načel upravnega postopka, ki se uporablja tudi v postopkih dodeljevanja BPP (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (načelo zaslišanja stranke). Podrobneje je pravica do izjave konkretizirana v 146. členu ZUP, ki v prvem in drugem odstavku določa, da ima stranka pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi, navajati sme dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve in izpodbijati pravilnost ugotovljenih dejstev, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Posledično pa v skladu s četrtim odstavkom 146. člena ZUP pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.

11Tako je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki je vplivala tudi na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

12Ker je po presoji sodišča toženka z opustitvijo načela zaslišanja stranke zagrešila bistveno kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo izpodbijane odločbe, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu četrtega in petega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem naj ta, skladno s stališčem sodišča, ki se tiče postopka, o zadevi ponovno odloči. V ponovljenem postopku bo moral organ za BPP odpraviti zgoraj navedeno bistveno kršitev pravil postopka in o svojih ugotovitvah dati možnost tožniku, da se o njih izjavi. Pri tem naj organ razišče tudi, kaj se je zgodilo s kupnino, ki jo je tožnik za prodano stanovanje prejel.

13V obravnavani zadevi je sodišče v skladu s 1. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

¹ Tako Erik Kerševan in Vilko Androjna: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, GV založba, Ljubljana 2017, str. 287.