VSL Sklep Cst 211/2024

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za upravitelja imenovalo A. A. (I. točka izreka) in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: A., d. o. o., ..., MŠ: ... (II. točka izreka).

2Upnica Banka B., d. d., Ljubljana, je proti sklepu vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Predlagateljici postopka C., d. o. o. in D., d. o. o., sta na pritožbo odgovorili. Nanjo je odgovoril tudi upravitelj.

4Pritožba je pravočasna, vendar ni utemeljena.

Glede pravočasnosti pritožbe

5Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom imenovalo upravitelja na podlagi sedmega odstavka 116. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), po katerem sodišče v primeru, če je vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave nad gospodarsko družbo, ki je po 55. členu ZGD-1 velika, srednja ali mala družba, ne glede na prvi odstavek 116. člena ZFPPIPP (po katerem upravitelja imenuje sodišče s sklepom o začetku postopka zaradi insolventnosti) imenuje upravitelja s posebnim sklepom (že) naslednji delovni dan po uvedbi postopka prisilne poravnave. Sklep je bil torej izdan v predhodnem postopku zaradi insolventnosti.

6V predhodnem postopku zaradi insolventnosti se sodna pisanja ter pisanja strank vročijo strankam postopka (prvi odstavek 123. člena ZFPPIPP). Stranke predhodnega postopka zaradi insolventnosti so: 1. predlagatelj postopka, 2. dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, če ni njegov predlagatelj in 3. upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku.

7Pritožnica je prijavila udeležbo v predhodnem postopku prisilne poravnave šele 25. 7. 2024, po objavi sklepa o začetku postopka prisilne poravnave (St ... z dne 10. 7. 2024), in sicer z vložitvijo pritožbe zoper izpodbijani sklep, ki je bil izdan 10. 6. 2024. Zato ji sodišče prve stopnje navedenega sklepa ni vročalo. Sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa tudi ni objavilo na spletnih straneh AJPES niti ni na spletnih straneh AJPES objavilo predloga za začetek postopka prisilne poravnave, kot bi to moralo storiti po prvem odstavku 148. člena ZFPPIPP. Objava navedenega predloga je namreč pomembna zlasti zaradi uveljavljanja pravic upnikov in drugih udeležencev postopka zaradi insolventnosti v tem postopku. Ker pritožnica s predlogom za začetek postopka prisilne poravnave ni bila seznanjena, ji ni mogoče očitati, da bi s prijavo udeležbe v postopku že pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave nad dolžnikom lahko pridobila upravičenje za opravljanje procesnih dejanj v predhodnem postopku prisilne poravnave in s tem upravičenje za vročanje sklepov, izdanih v tem postopku. In ker se je pritožnica z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti seznanila šele z objavo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave, 10. 7. 2024, je njeno pritožbo zoper izpodbijani sklep o imenovanju upravitelja, ki jo je vložila 25. 7. 2024, treba šteti kot pravočasno.

Glede verjetnega izkaza pritožničine terjatve do dolžnika

8Pritožnica je s predloženimi kreditnimi pogodbami št. LD 012 z dne 4. 5. 2022, LD 016 z dne 4. 5. 2022 in LD 026 z dne 7. 2. 2023 ter popisom terjatev in potencialnih obveznosti dolžnika do upnika z dne 11. 7. 2024 verjetno izkazala svojo terjatev do dolžnika. Poleg tega je s pritožbo prijavila terjatev v postopku prisilne poravnave. Pritožnica zato je procesno legitimirana za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.

Glede imenovanja upravitelja

9V skladu z določbo drugega odstavka 221.h člena ZFPPIPP se za imenovanje upravitelja v postopku prisilne poravnave ne uporablja tretji odstavek 116. člena ZFPPIPP, po katerem mora sodišče za upravitelja imenovati vsakič drugo osebo iz seznama izbranih upraviteljev posameznega okrožnega sodišča po vrstnem redu, kot so navedeni v seznamu iz petega odstavka 111. člena ZFPPIPP (seznam upraviteljev). V postopku prisilne poravnave tako sodišče za upravitelja lahko imenuje vsako osebo: 1. ki izpolnjuje pogoje iz 115. člena in četrtega odstavka 116. člena ZFPPIPP in 2. ki ima po presoji sodišča znanje in izkušnje, potrebne za opravljanje pristojnosti in nalog upravitelja ob upoštevanju značilnosti dolžnika, nad katerim se vodi postopek. Pred sprejetjem novele ZFPPIPP-H je sodišče v skladu s šestim odstavkom 221.j člena ZFPPIPP v primeru, če so predlagatelji v predlogu za začetek postopka prisilne poravnave predlagali imenovanje upravitelja, za upravitelja imenovalo osebo, ki so jo predlagali, ne da bi opravilo presojo po 2. točki drugega odstavka 221.h člena ZFPPIPP, ali ima upravitelj znanje in izkušnje, potrebne za opravljanje pristojnosti in nalog upravitelja ob upoštevanju značilnosti dolžnika, nad katerim se vodi postopek. Z novelo ZFPPIPP-H pa je bil navedeni šesti odstavek 221.j člena črtan, tako da sedaj v postopku prisilne poravnave sodišče za upravitelja lahko imenuje vsako osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 115. člena in četrtega odstavek 116. člena ZFPPIPP ter 2. točke drugega odstavka 221. h člena ZFPPIPP. Pri tem sodišče ni vezano na vrstni red upraviteljev, kot so navedeni v seznamu iz petega odstavka 111. člena ZFPPIPP, temveč prosto odloča, koga bo imenovalo in pri tem presoja, ali upravitelj izpolnjuje pogoje iz 1. in 2. točke drugega odstavka 221.h člena ZFPPIPP.

10Iz 4. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje takšno presojo opravilo, saj je navedlo, da upravitelj izpolnjuje pogoje iz 115. člena in četrtega odstavka 116. člena ZFPPIPP ter da ima po presoji sodišča znanje in izkušnje, potrebne za opravljanje pristojnosti in nalog upravitelja, ob upoštevanju značilnosti dolžnika, nad katerim se vodi postopek. Navedlo je tudi, v katerih postopkih prisilne poravnave nad dolžniki, ki so velike družbe, je upravitelj že opravljal naloge upravitelja.

11Sodišče pri presoji pogojev iz drugega odstavka 221.h člena ZFPPIPP ni dolžno v obrazložitvi sklepa opraviti tehtanja vseh možnih kandidatov iz seznama upraviteljev in ni dolžno pojasnjevati, kakšne so njegove prednosti pred ostalimi kandidati. Za oceno, ali ima upravitelj znanje in izkušnje, potrebne za opravljanje pristojnosti in nalog upravitelja ob upoštevanju značilnosti dolžnika, nad katerim se vodi postopek, zadošča presoja sodišča, ki jo opravi na podlagi dosedanjega dela upravitelja. To presojo je sodišče prve stopnje opravilo, neodvisno in strokovno ter na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo in ni le nekritično sledilo predlogu upnic za imenovanje upravitelja, kot to meni pritožnica. Trditve o morebitni arbitrarnosti sodišča pri imenovanju upraviteljev in s tem nevarnosti favoriziranja posameznih upraviteljev pa so prepavšalne, da bi se pritožbeno sodišče do njih lahko opredelilo.

Glede (ne)primernosti upravitelja

12Pritožnica trdi, da je izbrani upravitelj neprimeren za vodenje konkretnega postopka prisilne poravnave, ker da gre za osebo, ki je v skladu z medijskimi objavami v preteklosti kot odvetnik že zastopala predlagatelja, zaradi česar bi lahko bila ogrožena njegova nepristranskost pri opravljanju funkcije upravitelja tudi v tem postopku in se sklicuje na članek, objavljen v časopisu Dnevnik dne 13. 1. 2014 in članek, objavljen na spletni strani Siol.net dne 3. 7. 2017.

13Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za objave izpred desetih oziroma sedmih let, ki zaradi časovne odmaknjenosti same po sebi ne dokazujejo upraviteljeve nepristranskosti. ZFPPIPP je v 2. točki drugega odstavka 115. člena določil, da za upravitelja ne more biti imenovana oseba, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti opravljala funkcijo člana poslovodstva, člana organa nadzora ali prokurista insolventnega dolžnika, ali bila zaposlena pri insolventnem dolžniku, ali bila na podlagi pogodbe ali drugega pravnega temelja v poslovnem razmerju z insolventnim dolžnikom. Zakonodajalec je torej obdobje dveh let štel kot tisto, v katerem bi se zaradi določenih povezav upravitelja z dolžnikom lahko ob njegovem imenovanju vzbudil dvom v njegovo nepristranskost. Navedbe v zgoraj navedenih člankih, da je bil upravitelj pooblaščenec upnice C., d. o. o., nato pa upravitelj v stečajnem postopku nad E., v katerem je navedena upnica C. prijavila terjatve, še ne dokazujejo upraviteljeve nepristranskosti v tem postopku prisilne poravnave. Upravitelj je v odgovoru na pritožbo navedel, da je pritožnica tudi v stečajnem postopku nad E., d. d. največja upnica in bi lahko uveljavila vsa pravna sredstva, da bi nasprotovala razdelitvam, če bi menila, da so bile izvedene nezakonito, da pa ni vložila ugovorov proti načrtom razdelitve in pritožb proti sklepu o razdelitvi niti ni prerekala terjatev in prijavljenih ločitvenih pravic upnice C. Pritožnica zgolj s pavšalnim sklicevanjem na zgoraj navedene članke tako ne more uspeti.

14Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).