VSK Sodba I Cp 656/2023

I. Pritožbi se ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se po novem glasi:

- Zavrne se tožbeni zahtevek: "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati znesek 291,82 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 11. 2021 dalje do plačila, ter izvršilne stroške v znesku 44,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 8. 2022 dalje do plačila."

- Tožeča stranka je dolžna v roku 8 dni povrniti toženi stranki 489,60 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

II. Tožeča stranka mora v roku 8 dni povrniti toženi stranki 208,00 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženki naložilo, da je dolžna v roku 8 dni plačati tožnici 291,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 11. 2021 dalje do plačila (I. točka izreka). Prav tako ji je naložilo, da tožnici povrne 635,67 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2Zoper to odločitev se pritožuje toženka po pooblaščencu. Navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo vrsto dejstev, ki bi narekovali drugačno odločitev oziroma pripeljali do zavrnitve tožbenega zahtevka. Napačno je uporabljano materialno pravo. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vseh navedb toženke. Pri odločitvi je uporabilo določbo 197. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki se nanaša na neupravičeno pridobitev, čeprav se spor glede tega ni vodil. Vodil se je glede zneska, ki ga je upravnica (tožnica) plačala tretjemu (izvajalcu). Tožnica je ta strošek razdelila med vse etažne lastnike, nepravilno pa je izvedla črpanje oziroma porabo sredstev iz rezervnega sklada. Račun bi morala v celoti pokriti iz sredstev rezervnega sklada ter toženko posebej pozvati k plačilu zapadlih in neplačanih obveznosti iz naslova plačil v rezervni sklad. Tožnica pa je znesek, ki je odpadel na toženko, nepravilno pokrila iz rezervnega sklada zgolj do višine sredstev, ki jih je toženka vplačala. Preostanek pa je, kot navaja, plačala iz svojih sredstev. Obveznost, ki je predmet te pravde, bi moral terjati, če že, kot terjatev za rezervni sklad, ne pa v svojem imenu in za svoj račun. Priglasila je pritožbene stroške.

3Tožnica je na pritožbo odgovorila. Pritožbenim navedbam je nasprotovala. Pritrjevala je odločitvi sodišča prve stopnje in priglasila pritožbene stroške.

4Pritožba je utemeljena.

5Predmet pritožbenega izpodbijanja je sodba, s katero je bil na prvi stopnji končan postopek v sporu majhne vrednosti. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, to pa za pritožbo niti ni sporno, je toženka lastnica stanovanja v večstanovanjski stavbi na naslov C., A. A., tožnica pa upravnica te stavbe. Na podlagi sklepa etažnih lastnikov je izvajalec B. B. v letu 2021 izvedel popravilo ravne strehe in sanacijo dimnikov, za kar je tožnici izdal račun v višini 8.518,38 EUR. Glede na toženkin solastniški delež na skupnih delih je na toženko odpadlo plačilo v višini 325,52 EUR. Opravljeno delo ni sporno, uporabljen ključ delitve stroškov prav tako ne. Ker stanje s strani toženke vplačanih sredstev v rezervni sklad ni zadoščalo za pokritje omenjenega zneska v celoti (temveč zgolj v višini 33,70 EUR), je preostanek v višini 291,82 EUR plačala tožnica iz lastnih sredstev. V predmetni pravdi zahteva od toženke povrnitev tega zneska. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo na podlagi določbe 197. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki ureja povračilo izdatkov za drugega.

6Rezervni sklad ima pravno naravo skupnega namenskega premoženja. Na ta način se zbirajo finančna sredstva za bodoče izdatke v zvezi s stavbo v etažni lastnini, med drugim za stroške z vzdrževanjem skupnih delov. V tem pritožbenem postopku je sporno, ali bi morala tožnica (upravnica) opraviti celotno izplačilo teh stroškov iz sredstev rezervnega sklada, za vse etažne lastnike, ali samo deloma, za tiste, katerih individualna vplačila v rezervni sklad to omogočajo. Prvemu stališču, za katerega se zavzema pritožba, pritožbeno sodišče pritrjuje. Že v literaturi je zavzeto mnenje, ki se nagiba k temu, da skupna narava rezervnega sklada pomeni prav "solidarnost znotraj hiše"¹. Ravno zaradi skupnega lastništva teh sredstev, katerega značilnost je, da deleži po posameznih enotah stavbe niso določeni, velja, da v pravnem smislu niti ni mogoče govoriti o stanju, ki pripada posameznim etažnim lastnikom, temveč le o stanju sredstev rezervnega sklada kot celote.² Ker so bila poravnavi vtoževanega zneska namenjena sredstva rezervnega sklada in ker so ta sredstva zadoščala za celotno poplačilo opravljenih vzdrževalnih del, bi torej morala upraviteljica te stroške v celoti pokriti iz rezervnega sklada. Do povrnitve izdatkov, ki jih je v nasprotju s tem zalagala za posameznega etažnega lastnika, bi bila na podlagi določbe 197. člena OZ upravičena le tedaj, če bi takšno zalaganje zahtevale posebne okoliščine, na primer posebno naročilo ustrezne večine etažnih lastnikov.³ Teh okoliščin pa tožnica v tej pravdi ni zatrjevala. Njen tožbeni zahtevek zato ni utemeljen. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo na podlagi pete alineje 358. člena člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

7Zaradi spremenjene odločitve o glavni stvari je pritožbeno sodišče spremenilo tudi odločitev o stroških pred sodiščem prve stopnje. Tožnica v postopku ni uspela, zato mora toženki povrniti njene pravdne stroške v višini 489,60 EUR (za sestavljanje vlog 600 točk in za zastopanje na naroku 200 točk, skupaj 800 točk oziroma 480,00 EUR ter 9,60 EUR pavšala za materialne stroške).

8Toženka je s pritožbo uspela, zato ji mora tožnica povrniti še njene pritožbene stroške v znesku 208,00 EUR, kar predstavlja nagrado za pritožbo v višini 250 točk oziroma 150,00 EUR, pavšalni znesek materialnih stroškov (3,00 EUR) in plačano sodno takso za pritožbeni postopek (55,00 EUR).

¹ M. Juhart v Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 2016, str. 703 in naslednji.
² Primerjaj V. Rijavec v Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 576, povzeto tudi v sodbi Vrhovno sodišče II Ips 294/2014.
³ Prim. sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 294/2014.