VSL Sklep I Cpg 142/2024

I. Pritožbi se ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje z dne 11. 1. 2024 spremeni tako, da se ugodi ugovoru dolžnikov z dne 20. 6. 2022 ter se razveljavi sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 226/2021 z dne 13. 5. 2022 in se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne. Postopek zavarovanja se ustavi ter razveljavi opravljena dejanja.

II. Upnik je dolžan dolžnikoma v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti stroške postopka zavarovanja z začasno odredbo v višini 1.105,21 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 8-dnevnega roka dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov z dne 20. 6. 2022 zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 226/2021 z dne 13. 5. 2022, s katerim je zaradi zavarovanja nedenarne terjatve upnika izdalo predlagano začasno odredbo ter družbi A., d. o. o., prepovedalo odtujitev in obremenitev vseh navedenih nepremičnin. Dolžnikoma je hkrati naložilo plačilo upnikovih stroškov postopka zavarovanja.

2Zoper navedeni sklep sta vložila dolžnika pravočasno pritožbo. Uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi ugovoru dolžnikov zoper sklep z dne 13. 5. 2022 ter sklep o začasni odredbi in opravljena dejanja zavarovanja razveljavi, upniku pa naloži v plačilo vse stroške dolžnikov v zvezi s predmetnim postopkom zavarovanja, v roku 8 dni od vročitve sklepa upniku, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki teče od prvega dne zamude dalje do plačila. Podrejeno predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglašata pritožbene stroške.

3Upnik je vložil pravočasen odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne s stroškovnimi posledicami za dolžnika. Priglaša stroške za odgovor na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5V gospodarskem sporu pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. V Pg 226/2021 je upnik vložil tožbo zaradi prenehanja družbe A., d. o. o. Upnik je družbenik v tej družbi z 49 % poslovnim deležem, prvi dolžnik pa ima v njej 51 % poslovni delež. S tožbenim zahtevkom v glavni stvari upnik zahteva (1) razvezo družbene pogodbe družbe A., d. o. o., ter (2) prenehanje družbe A., d. o. o. Tekom tega spora je upnik vložil predlog za zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo z zahtevkom za prepoved odtujitve in obremenitve vseh nepremičnin družbe A., d. o. o. Kot navaja bo, po prenehanju družbe ter po poplačilu upnikov v likvidacijskem postopku, pridobil pravico do (razdelitve) preostanka likvidacijske mase v sorazmerju z višino svojega poslovnega deleža. Predpogoj za izvedbo likvidacijskega postopka pa je ugoditev tožbenemu zahtevku na prenehanje družbe.

6Po predlogu upnika je bila tako začasna odredba izdana v zavarovanje nedenarne terjatve, to je v zavarovanje pravice do prenosa sorazmernega deleža preostanka premoženja, ki bi družbi ostalo po poplačilu upnikov v likvidacijskem postopku, v upnikovo last. Kot izrecno izhaja iz predloga za izdajo začasne odredbe upnik le-tega ni vložil za zavarovanje denarne terjatve, ki jo ima do družbe A., d. o. o., kot posojilodajalec.

7Sodišče prve stopnje je ugotovilo verjetnost obstoja primarne terjatve (zahtevka za prenehanje družbe), kot tudi sekundarne terjatve (terjatve upnika do preostanka likvidacijske mase po prenehanju družbe). Cilj družbe je bil oddajanje lastnih nepremičnin, družba pa bi s prihodki vračala družbenikoma njuna posojila. Zaradi kritičnih nesoglasij so odnosi med edinima družbenikoma popolnoma porušeni. Družbenika sta se zapletla v številne medsebojne sodne postopke, ki znatno ovirajo delovanje družbe. Zaradi dolgotrajnega in eskaliranega spora med družbenikoma družba tega cilja, za dosego katerega je bila ustanovljena, ne more več doseči. Ugotovilo je še, da bosta družbenika po izvedenem likvidacijskem postopku postala lastnika premoženja, ki bo ostalo po poplačilu upnikov.

8Po presoji pritožbenega sodišča, glede na številne sodne postopke, ki potekajo med družbenikoma, sicer ni dvoma, da sta družbenika v resnem sporu. Ne glede na to pa ni mogoče pritrditi presoji sodišča prve stopnje, da spori med družbenikoma znatno ovirajo delovanje družbe, zaradi česar družba ugotovljenega cilja ne more več doseči. Sodišče prve stopnje ni navedlo nobenih konkretnih okoliščin, ki bi tak sklep utemeljevale, prav tako pa ni v zvezi s tem upnik v postopku izdaje začasne odredbe navedel nobenih konkretnih razlogov. Upnik namreč ni konkretno odgovoril na trditve dolžnikov, da družba, kljub sporu med družbenikoma, še naprej uspešno posluje. Družba ima v lasti številne nepremičnine v mestu X., ki jih oddaja v najem, iz česar dosega visoke poslovne prihodke in visok čisti dobiček. V poslovnem letu 2020 je družba ustvarila za 665.060,16 EUR čistih prihodkov od prodaje (po večini najemnin) ter pri tem ustvarila 259.823,08 EUR dobička iz poslovanja in 158.932,86 EUR čistega dobička. Na dan 31. 12. 2020 je razpolagala s sredstvi v vrednosti 13.449.977,30 EUR. Iz neprerekanih trditev dolžnikov tudi izhaja, da je družba uspešno poslovala tudi v letu 2021, prav tako v letu 2022. Dolžnika sta torej s stopnjo verjetnosti izkazala, da družba uspešno posluje, ne glede na številne sodne postopke med družbenikoma.

9Upnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe nadalje navedel, da je bil na skupščini družbe A., d. o. o., dne 15. 3. 2022 sprejet sklep o soglasju k prodaji nepremičnin (z ID znakoma del stavbe ... in del stavbe ...) za kupnino, ki ni nižja od 390.000,00 EUR. Za izvedbo vseh potrebnih dejanj je bil pooblaščen direktor družbe, to je C. C. (prvi dolžnik). To naj bi, po trditvah upnika, kazalo na vnaprej načrtovano izčrpavanje družbe in povzročanje škode družbi ter upniku. Upnik je trditev o izčrpavanju družbe utemeljeval na podlagi višine kupnine po sklenjeni kupoprodajni pogodbi med prodajalcem D., d. o. o., in dolžnikom z dne 16. 3. 2015. Pojasnil je, da iz navedene kupoprodajne pogodbe izhaja, da je bila cena za nakup teh istih nepremičnin, ki bodo sedaj predmet prodaje po sklepu skupščine dne 15. 3. 2022 (skupaj z nekaj drugimi prostori, ki bistveno ne spremenijo vrednosti navedenih nepremičnin) 1.311.500,00 EUR. Trdil je, da je vrednost nepremičnin od leta 2015 še bistveno narasla, saj gre za zelo iskani nepremičnini v strogem centru Ljubljane.

10Navedbam upnika sta dolžnika nasprotovala v odgovoru na predlog za izdajo sklepa o začasni odredbi. Iz njunega odgovora izhaja, da sta kot sporno izpostavila prav ceno nakupa navedenih nepremičnin. Trdila sta, da so bile nepremičnine ob nakupu v letu 2015, ko je družbo zastopal upnik, preplačane. Svojo trditev sta oprla na pridobljeno oceno vrednosti teh nepremičnin, ki jo je izdelala nepremičninska posrednica E. E. Iz predložene ocene vrednosti izhaja, da bi bilo, glede na prodaje poslovnih prostorov s podobno lego in kvadraturo v letu 2021, mogoče sklepati, da bo pri prodaji nepremičnin dosežena prodajna cena 3.200,00 EUR za kvadratni meter. Nepremičninska posrednica je zato menila, da bi bilo ti nepremičnini mogoče prodati za 390.000,00 EUR.

11Trditveno in dokazno breme se je po navedenem ugovoru ponovno prevesilo na upnika, ki pa je v odgovoru z dne 4. 5. 2022 zgolj prerekal oceno vrednosti nepremičninske posrednice E. E. Navedel je, da je bila ocena vrednosti prirejena za to pravdo ter da nepremičninska posrednica ni strokovno usposobljena za oceno vrednosti nepremičnin. Tudi po ugovoru dolžnikov zoper izdano začasno odredbo, ki sta kot napačno napadala ugotovljeno tržno vrednost navedenih nepremičnin, upnik konkretnih trditev v zvezi z vrednostjo nepremičnin ni podal, pač pa se je zgolj skliceval na neverodostojnost listine o cenitvi, ki sta jo predložila dolžnika. Upnik nadalje niti v odgovoru na ugovor v zvezi z vrednostjo nepremičnin v času nakupa (v letu 2015) ni navedel prav ničesar, prav tako pa tudi ni podal nobenih trditev glede ocene vrednosti teh nepremičnin v času, ko je bil sprejet skupščinski sklep. V zvezi z oceno njune vrednosti tudi ni predlagal izvedbe kakršnihkoli dokazov. Dolžnika zato utemeljeno opozarjata, da je bilo trditveno in dokazno breme glede tržne vrednosti nepremičnin na upniku, ki pa niti svojega trditvenega bremena ni zmogel.¹

12Odločilno dejstvo v tem postopku je tržna vrednost predmetnih nepremičnin, v zvezi s čimer upnik ni podal nobenih trditev, pač pa se je zgolj skliceval na ceno nakupa nepremičnin v letu 2015, ki pa je med strankami sporna. Na dolžnikov ugovor, ki mu je bila priložena ocena vrednosti nepremičnin nepremičninske posrednice E. E., zato upnik ni (substancirano) odgovoril, čeprav se je nanj prevesilo trditveno in dokazno breme v zvezi s tržno vrednostjo teh nepremičnin. Presoja sodišča prve stopnje, ki je oceno tržne vrednosti nepremičnin ob povedanem oprlo zgolj na ugotovitev glede višine kupnine v kupoprodajni pogodbi z dne 16. 3. 2015, je zato zmotna. Dodatni razlogi sodišča prve stopnje, da bi lahko prvi dolžnik preprečil nakup po pretirani ceni ter da bi lahko sedaj zgolj na papirju sklenil dogovor po nižji ceni, pa ob pomanjkanju konkretnih trditev niso prepričljivi. Izčrpavanje družbe, kar prvemu dolžniku očita upnik, je tako v tem postopku ostalo neizkazano.

13Sodišče lahko odloči o ugovoru takoj po prejemu ali pa ga vroči upniku v odgovor in celo razpiše narok. Dodatna dejstva in dokaze lahko dolžnik navaja še na (prvem) naroku v ugovornem postopku.² Sodišče prve stopnje je v tej zadevi opravilo dva naroka za obravnavanje ugovora zoper začasno odredbo, in sicer dne 24. 8. 2022 ter dne 15. 11. 2023. Ker je sodišče prve stopnje razpisalo narok za obravnavanje ugovora zoper začasno odredbo, sta lahko dolžnika še na prvem naroku podala nove dejanske navedbe ter predlagala izvedbo drugih dokazov. Dolžnika sta tako glede tržne vrednosti prodajanih nepremičnin v vlogi z dne 23. 8. 2022, ki jo je po povedanem treba šteti za pravočasno, pojasnila, da so bile nepremičnine dne 12. 3. 2015 s strani družbe F., d. o. o., prodane družbi G., d. o. o., za 700.000,00 EUR, naslednji dan (13. 5. 2015) pa so bile naprej prodane družbi D., d. o. o., za 1.070.000,00 EUR, 3 dni pozneje (16. 3. 2015) pa dolžniku (v imenu katerega je pogodbo kot zakoniti zastopnik sklenil upnik) za ceno 1.075.000,00 EUR. Kot sta navedla dolžnika, je upnik privolil v nakup nepremičnin, katerih pogodbena cena je v štirih dneh zrasla za 375.000,00 EUR oziroma za več kot 50 %. Pri tem sta trdila, da je upnik v prijateljskih odnosih s podjetjema, ki sta nastopali pri predhodnih prodajah teh nepremičnin. Na naroku dne 24. 8. 2022 sta v dokaz svojih navedb predložila navedene predhodne prodajne pogodbe za nepremičnini. Dodatno sta predložila še cenitev sodne cenilke H. H. z dne 23. 8. 2022, ki je predmetni nepremičnini ocenila v vrednosti 391.485,00 EUR. Nadalje sta predlagala imenovanje sodnega cenilca za nepremičnine, ki bi ocenil tržno vrednost teh nepremičnin, zaslišanje nepremičninske posrednice E. E. ter priče I. I., ki bi izpovedal o okoliščinah sklenitve verige prodajnih pogodb za nakup nepremičnin.

14Dolžnika sta tako na prvem naroku za obravnavanje ugovora zoper začasno odredbo navedla konkretna pojasnila, ki še dodatno utemeljujejo dvom v vrednost nepremičnin, kot izhaja iz nakupne cene po kupoprodajni pogodbi med prodajalcem D., d. o. o., in dolžnikom z dne 16. 3. 2015. Dolžnika zato v pritožbi utemeljeno očitata sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do njunih navedb, ki potrjujejo njuno trditev o pretirani nakupni ceni v letu 2015, kot tudi ne do predlaganih dokazov. Presoja sodišča prve stopnje, ki je sklenilo, da je bolj verjetna realna tržna cena za nepremičnine tista, ki je bila plačana po pogodbi, se tako tudi iz teh razlogov izkaže kot zmotna.

15To pa pomeni, da upnik v postopku za izdajo začasne odredbe ni uspel s stopnjo verjetnosti izkazati zahtevka za prenehanje družbe na podlagi drugega odstavka 521. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Razlogi za prenehanje družbe po navedeni določbi so namreč podani, če ni mogoče v zadostni meri doseči ciljev družbe ali če obstajajo kakšni drugi utemeljeni razlogi za prenehanje družbe, ti razlogi pa v tem postopku niso bili izkazani.

16Prav tako je treba pritrditi pritožbenim navedbam dolžnikov, da upnik ni specificiral bodoče nedenarne terjatve, v zavarovanje katere je vložil predlagano začasno odredbo. Upnik želi v tem postopku doseči zavarovanje možnosti kasnejše izvršbe svoje nedenarne terjatve za izročitev sorazmernega dela preostanka likvidacijske mase. Svoje bodoče terjatve pa ni določno opredelil saj, kot je navedlo že sodišče prve stopnje, ne more vedeti, za kakšen znesek bodo nepremičnine prodane in kakšen bo tedaj dolg drugo dolžnice, posledično pa ne more natančno vedeti kolikšen bo preostanek likvidacijske mase.³ Stališču, da upnik ne more vedeti kakšen bo preostanek likvidacijske mase, velja še toliko bolj pritrditi zato, ker družba (uspešno) posluje. Navedeno pa ne govori v prid izdaji začasne odredbe s predlagano vsebino. Izkaže se namreč, da upnik, ki ni uspel specificirati svoje morebitne bodoče nedenarne terjatve do družbe, hkrati z začasno odredbo zahteva prepoved odtujitve in obremenitve vseh nepremičnin v lasti družbe, s tem pa sam blokira delovanje družbe.

17Kot je razvidno iz navedenega, upnik ni zadostil zahtevi, da mora biti terjatev (v tem primeru gre za bodočo terjatev do sorazmernega dela preostanka likvidacijske mase) določno opredeljena. Konkretno terjatev je treba ugotoviti po vsebini, da se lahko preveri obseg izdane začasne odredbe. Šele konkretno opredeljena terjatev omogoča preizkus pravno vsebinske povezave med uveljavljenim zahtevkom ter namenom (vsebino) predlagane začasne odredbe.⁴ Začasno zavarovanje mora namreč ostati v mejah cilja sodnega postopka. Ker upnik terjatve konkretno ne opredeli, predlagano sredstvo zavarovanja presega vsebino (morebitne) bodoče terjatve upnika kot družbenika do sorazmernega dela preostalega premoženja družbe, ki bi slednji ostala po poplačilu vseh obveznosti v likvidacijskem postopku (418. člen ZGD-1). Upnik verjetnega nastanka terjatve ni uspel izkazati.

18Kot je bilo že navedeno, je bilo z izdano začasno odredbo prepovedano razpolaganje z vsemi nepremičninami v lasti družbe. Glede na to, da gre za delujočo družbo, ki se ukvarja z dejavnostjo oddaje nepremičnin v najem, ni mogoče slediti niti stališču sodišča prve stopnje o neznatni škodi. Taka prepoved bi vplivala na delovanje družbe, s tem pa tudi na izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima do družbenikov kot posojilodajalcev. V skladu z obstoječo sodno prakso⁵ je zato treba slediti pritožbenim navedbam upnika, da bi prepoved odtujitve in obremenitve (vseh) nepremičnin družbe (katere trajanja niti ni mogoče oceniti, saj je odvisno od trajanja sodnega postopka), predstavljalo za družbo znatno škodo. S tem bi družba izgubila možnost upravljanja z nepremičninami, oteženo pa bi bilo tudi njeno izpolnjevanje obveznosti do upnikov.

19Prav tako ni izkazan obstoj pravnega standarda težko nadomestljive škode. Kot navaja upnik, na splošno prodaja nepremičnin ne pomeni nujno zmanjševanja premoženja, temveč zgolj spremembo oblike premoženja. Glede na to, da upnik ni uspel izkazati, da bi s predlagano prodajo prišlo do prodaje nepremičnin pod njihovo tržno vrednostjo, s tem pa do zmanjševanja premoženja v škodo družbe, tudi ta predpostavka za izdajo začasne odredbe ni izpolnjena. Na drugi strani je namreč treba upoštevati, da bi bilo z izdano začasno odredbo omejeno poslovanje družbe za časovno nepredvidljivo obdobje trajanje sodnega postopka. Zato tudi ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da dolžnika z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Tudi ta predpostavka za izdajo začasne odredbe ni izpolnjena.

20Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba dolžnikov utemeljena, je pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje z dne 11. 1. 2024 spremenilo tako, da je ugodilo ugovoru dolžnikov ter razveljavilo sklep o začasni odredbi z dne 13. 5. 2022, predlog upnika za izdajo začasne odredbe pa zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 15. in 239. členom ZIZ). Posledica razveljavitve sklepa o zavarovanju je tudi ustavitev postopka zavarovanja ter razveljavitev opravljenih dejanj (76. člen ZIZ).

21Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči tudi o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Glede na uspeh v postopku nosi upnik sam svoje stroške postopka zavarovanja ter je dolžan dolžnikoma povrniti njune stroške v skupnem znesku 1.105,21 EUR v roku 8 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka dalje do plačila.

22Sodišče je dolžnikoma priznalo stroške v skladu z Odvetniško tarifo (OdvT), in sicer za odgovor na predlog za začasno odredbo ter za ugovor zoper začasno odredbo 2 x 495 točk (tarifna št. 31/3 v zvezi s tarifno št. 19, povečano v skladu s 7. členom OdvT za zastopanje dveh strank), za vlogo z dne 22. 8. 2022 55 točk (tarifna št. 31/9, povečano v skladu s 7. členom OdvT), za pritožbo 495 točk, kot je bilo priglašeno (tarifna št. 31/7 v zvezi s tarifno št. 18, povečano v skladu s 7. členom OdvT), nadalje administrativne stroške 24,85 točk ter 22 % DDV, kar znaša ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR skupaj 1.105,21 EUR.

¹ V postopku zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona o izvršbi (239. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; ZIZ), zato mora upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične (tretji odstavek 58. člena ZIZ).
² Neža Pogorelčnik Vogric, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2022, stran 294.
³ Kot sta pojasnila dolžnika, ima družba A., d. o. o., do svojih upnikov obveznosti, ki so na dan 31. 12. 2020 znašale: 861.069,46 EUR do Banke, 5.653.500 EUR do (družbenika) C. C. in 5.606.598,07 EUR do (družbenika) K. K. (družbenika nastopata tudi kot upnika družbe, saj imata z družbo sklenjeni posojilni pogodbi). Glede na vrednost sredstev družbe na dan 31. 12. 2020 v višini 13.449.977,30 EUR, bi bilo v postopku prisilne likvidacije treba za poplačilo upnikov družbe prodati praktično vse premoženje družbe, in sicer v prvi vrsti zaradi poplačila terjatev obeh družbenikov iz naslova posojilnih pogodb, torej iz naslova položajev, ki jih imata kot upnika v razmerju do družbe.
⁴ Tako I Cpg 232/2019.
⁵ I Cp 1254/2021, II Cpg 256/2018, I Cpg 485/2019 in druge.