VSL Sodba I Cpg 312/2024

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške za odgovor na pritožbo v znesku 279,99 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15 dneh plačati znesek 4.662,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2022 do plačila. Toženi stranki je naložilo še, da je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti stroške tega postopka v višini 479,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2Tožena stranka je vložila pravočasno pritožbo, s katero je uveljavljala pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija v celoti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo v celoti zavrne in izpodbijano sodbo potrdi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijano zamudno sodbo, saj je ugotovilo, da tožena stranka zakonskem roku ni odgovorila na tožbo ter so bili izpolnjeni tudi drugi pogoji za njeno izdajo, določeni v 318. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je tudi ta, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena. Obvestilo o prispelem pisanju - tožbi, z navedbo 15 dnevnega roka za prevzem, je bilo toženi stranki puščeno v predalčniku dne 17. 8. 2023. Ker slednja tožbe ni prevzela v navedenem roku, ji je bila na podlagi fikcije vročitve (tretji odstavek 142. člena ZPP) ta vročena z iztekom 1. 9. 2023 (vročilnica pripeta k red. št. 4). Trideset dnevni rok za odgovor na tožbo se je tako iztekel 2. 10. 2023, tožena stranka pa na tožbo ni odgovorila.

6V konkretnem primeru tožena stranka v pritožbi trdi, da so dejstva v listini (obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi), ki ima lastnost javne listine, nepravilno ugotovljena. Navaja, da toženi stranki tožba nikoli ni bila vročena, niti ni bila puščena v predalčniku tožene stranke. Izpodbija torej dokazno informacijo javne listine, da je bila toženi stranki tožba po poteku 15-dnevnega roka puščena v hišnem predalčniku.

7Kot navaja sodišče prve stopnje je iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi (pripetega k red. št. 4) razvidno, da pisanja ob poskusu vročitve ni bilo mogoče izročiti niti naslovniku niti članu njegovega gospodinjstva, zaradi česar je vročevalec dne 17. 8. 2023 v naslovnikovem hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Naslovnik pisanja v tem roku ni prevzel, zato mu je bilo pismo po preteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku. Vse navedeno izhaja iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, ki ga je vročevalec podpisal dne 4. 9. 2023 v Podskrajniku. Sodišče prve stopnje je po vpogledu v navedeno obvestilo ugotovilo, da izkazuje pravilno vročitev tožbe toženi stranki.

8Javne listine imajo med dokaznimi sredstvi poseben pomen. Javne listine dokazujejo resničnost tistega, kar se v njih potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP pa je možno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Tožena stranka, ki s pritožbo izpodbija dejstvo, ugotovljeno v javni listini (da je bilo pisanje sodišča po poteku petnajstdnevnega roka puščeno v hišnem predalčniku tožene stranke), vendar pa v zvezi s tem ne navede ničesar konkretnega. Domnevo je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost vročilnice (obvestila), ne pa zgolj s posplošenim zanikanim prejema sodne pošiljke.¹ Na toženi stranki je trditveno in dokazno breme za izpodbijanje dejstev, ki izhajajo iz same javne listine, ki pa mu ta ni zadostila.

9Posledično ni mogoče pritrditi niti pritožbeni trditvi, da se tožena stranka ne more izjaviti o tem, ali je tožba tožeča stranke sploh sklepčna. Bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 5. členom ZPP ni podana, enako tudi ne očitana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člen ZPP.

10Tožena stranka v pritožbi izpostavlja še to, da ni prejela niti opozoril iz drugega odstavka 277. člena ZPP. Iz spisa je razvidno, da tudi ta očitek ne drži, saj iz obvestila sodišča o opravljeni vročitvi izhaja, da je sestavljal vsebino te poštne pošiljke, poleg tožbe s prilogami, tudi poziv toženi stranki, da odgovori na tožbo. Takšen poziv se nahaja tudi v spisu (z datumom 21. 7. 2023) in iz njega izhaja, da je tožena stranka skupaj s tožbo prejela tudi poziv z vsemi opozorili, ki izhajajo iz drugega odstavka 277. člena ZPP. Tudi ta pritožbeni očitek je po navedenem neutemeljen, saj zadošča, da je mogoče vsebino poziva preveriti na podlagi listin v spisu.

11Uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso podani, niti niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje pritožbene stroške in je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. členom ZPP) v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priznani so ji bili stroški za odgovor na pritožbo 375 točk (1. tč. Tar. št. 22 Odvetniške tarife; OT), materialni stroški po tretjem odstavku 11. člena OT ter 22 % DDV, skupaj 279,99 EUR. Sodišče pa ji ni priznalo stroška vpogleda v sodni spis, saj gre za opravilo, zajeto v stroških sestave odgovora na pritožbo.

¹ Primerjaj II Ips 374/2000, I Cp 557/2020 in številne druge.