VSC Sklep III Kp 80022/2022

Pritožbi se delno ugodi in izpodbijani sklep v točki II izreka spremeni tako, da se v celoti odpravijo prva, peta in sedma alineja, v četrti alineji pa se črta besedilo "del povedi od besede 'in' v prvi vrstici na hrbtni strani uradnega zaznamka do besede 'zaradi' v drugi vrstici na hrbtni strani uradnega zaznamka ter";

v preostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena.

1Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju na podlagi drugega odstavka 275. člena v zvezi s četrtim odstavkom 276. člena in prvim odstavkom 280. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pod točko I izreka zavrnil ugovor zoper obtožnico, pod točko II izreka pa je iz spisa izločil procesno gradivo, ki je v izreku sklepa določno označeno, medtem ko se bodo izločeni deli listin po pravnomočnosti sklepa zaprli v posebni ovitek in hranili ločeno od spisa.

2Zoper točko II sklepa se je pritožila državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (pritožbena razloga po 1. in 3. točki prvega odstavka 370. člena v zvezi s 371. in 373. členom ZKP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se opredeljeno gradivo iz spisa ne izloči, podredno pa, da sklep (v tem delu) razveljavi.

3Pritožba je delno utemeljena.

4V točki 13 izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje korektno pojasnilo, da je ob uporabi drugega odstavka 83. člena, četrtega odstavka 148. člena in tretjega odstavka 148.a člena ZKP predvidena ekskluzijska sankcija za obvestila oziroma izjave, ki jih policiji poda osumljenec, preden je bil poučen o pravicah iz četrtega odstavka 148. člena ZKP. Dolžnost policistov, da osumljenca poučijo po četrtem odstavku 148. člena ZKP, vznikne v trenutku, ko se zoper osebo osredotoči sum, da je izvršila kaznivo dejanje (smiselno enako pa tudi prekršek), kar izhaja iz omembe dokaznega standarda razlogov za sum v citiranem zakonskem določilu. Vprašanje trenutka osredotočenosti suma je dejansko vprašanje, ki ga je treba presoditi ob upoštevanju okoliščin vsakega konkretnega primera.

5Iz spisovnega gradiva prezentno izhaja, da so bili policisti PP Žalec, tj. ko so na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Celju I Kpd 10012/2022 z dne 21. 2. 2022 naslednji dan, torej 22. 2. 2022, pristopili k izvedbi hišne preiskave na naslovu P., seznanjeni z obstojem utemeljenih razlogov za sum, da se na tem naslovu izvršuje kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Kot osumljenec pa je bil v tistem trenutku identificiran le (obtoženčev sin) A. A. kot lastnik stanovanjske hiše in tam parkiranega osebnega avtomobila znamke Peugeot ter plačnik položnic podjetja B. d. o. o. Iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja PP z dne 14. 9. 2022, ki ga je bil sestavil policist C. C., je nadalje razvidno, da sta se v jutranjih urah 22. 2. 2022 policista C. C. in D. D. napotila k naslovu P., medtem ko sta policista E. E. in F. F. odšla k delavnici na naslovu S., kjer sta izsledila (tedanjega osumljenca) A. A. Ob izročitvi odredbe za hišno preiskavo je E. E. in F. F. A. A. sicer povedal, da v stanovanjski hiši na naslovu P. prebiva njegov oče G. G., vendar o tem policista C. C. in D. D. očitno še nista bila seznanjena, saj sta istočasno na naslovu P. opravljala identifikacijski postopek z G. G. Kot prav tako izhaja iz uradnega zaznamka, je takrat (torej še preden so na lokacijo prispeli policista E. E. in F. F. ter A. A.) iz smeri stanovanjske hiše prišel neznan moški, ki je na sprehod peljal psa, nato pa se je vračal proti stanovanjski hiši. Policista C. C. in D. D. sta pristopila do neznanega moškega in izvedla z njim identifikacijski postopek, v katerem se je moški predstavil kot G. G. in povedal, da prebiva v stanovanjski hiši P. Tedaj sta mu policista izročila odredbo za hišno preiskavo in šele po tem sta policista E. E. in F. F. na kraj pripeljala tudi A. A.

6Glede na predhodni obstoj utemeljenih razlogov za sum, da se na naslovu P. izvršuje kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1, je evidentno, da se je sum, da gre za storilca kaznivega dejanja, zoper obtoženega G. G. osredotočil v trenutku, ko je slednji policistoma povedal, da biva v stanovanjski hiši. Golo dejstvo, da je obtoženec pred tem v bližini hiše sprehajal psa, za obstoj razlogov za sum namreč še ne zadošča; prav tako ni podatkov, da bi bila policista C. C. in D. D. seznanjena z njegovim bivanjem na tem naslovu, preden jima je to priznal sam. Od tistega trenutka dalje pa so obtožencu nedvomno šle pravice, zagotovljene v četrtem odstavku 148. člena ZKP, vendar pravnega pouka, kot to izhaja iz odsotnosti vsakršne protokolacije v gradivu, ki ga je predložila policija, očitno ni prejel. To pa pomeni, da za obtoženčevo izjavo, ki je povzeta v zapisniku o hišni preiskavi z dne 22. 2. 2022 in je bila dana "ob pristopu k hišni preiskavi", torej ne le po trenutku osredotočenosti suma, temveč celo po izročitvi odredbe za hišno preiskavo G. G., velja ekskluzijska sankcija. Iz navedenih razlogov velja enaka sankcija tudi za izjave obtoženca, povzete v zadnji povedi uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah PP dne 14. 9. 2022, ter za izjavo, dano policistom med opravljanjem hišne preiskave, izhajajočo iz izpovedi C. C. Reprodukcije izjave, ki jo je obtoženec podal med izvajanjem identifikacijskega postopka (da prebiva v stanovanjski hiši), torej ko zoper njega sum izvrševanja kaznivega dejanja še ni bil osredotočen, pa se iz spisa ne izločajo.

7Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritrdilo državni tožilki, kolikor slednja smiselno uveljavlja zmotnost naziranja sodišča prve stopnje, da je treba iz spisa izločiti reprodukcije obtoženčeve izjave, dane med izvajanjem identifikacijskega postopka in pred osredotočenostjo suma. Posledično je ob delni ugoditvi pritožbi sklep v izpodbijanem delu spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Glede na presojo višjega sodišča o trenutku nastopa osredotočenega suma pa nima prav državna tožilka, da se je sum zoper njega osredotočil kasneje, kakor je razumeti, šele med opravljanjem hišne preiskave. Zato je odločitev prvega sodišča, kolikor pritožbeno sodišče v izrek točke II izpodbijanega sklepa ni poseglo, pravilna. V tem delu je pritožba zavrnjena kot neutemeljena (tretji odstavek 402. člena ZKP).