VSRS Sklep I R 87/2024

Predlog se zavrže.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je Vrhovnemu sodišču v odločanje predložilo predlog tožnikov za delegacijo pristojnosti. Hkrati je pojasnilo, da je bilo o delegaciji enkrat že odločeno.

2Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

3V tej pravdni zadevi je Vrhovno sodišče o predlogu tožnic za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča enkrat že odločalo. Tožnice so namreč tak predlog podale v vlogi z 4. 10. 2023, ko bi moralo Višje sodišče v Ljubljani odločati o njeni pritožbi zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 810/2020-1 z dne 7. 6. 2023. Vrhovno sodišče je s sklepom predlogu ugodilo in izreklo:

"Za odločanje v tej zadevi se določi Višje sodišče v Celju."

Tako je storilo, ker je druga toženka sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani, kar bi ob odločanju tega sodišča omajalo videz nepristranskosti.

4Ob vnovičnem predlogu, ki temelji na enakih razlogih, se zastavlja vprašanje, ali ne gre za že pravnomočno odločeno zadevo. Odgovor nam ponudi razlaga izreka sklepa Vrhovnega sodišča I R 188/2023 z dne 22. 11. 2023.

5Dilema je, ali tak izrek pomeni, da je bila pristojnost za odločanje prenešena na Višje sodišče v Celju le glede odločanja o konkretni "pritožbeni zadevi", torej o pritožbi zoper sklep I P 810/2020 z dne 22. 5. 2023 ali pa je v izreku uporabljen izraz "zadeva" treba razlagati širše - namreč kot "ta pravdna zadeva". Torej tako, da je s sklepom o delegaciji izključena uporaba splošnega pravila 104. člena Zakona o sodiščih (ZS) v povezavi z drugim odstavkom 116. člena ZS v vseh pritožbenih postopkih, v katerih se obravnavajo in se bodo morda še obravnavale pritožbe zoper odločitve Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi I P 810/2020.

6Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilna ta, druga razlaga. Sodna zadeva med istimi strankami glede istega spora je namreč lahko le ena sama ter zajema sojenje na vseh stopnjah. Ko je bila torej pristojnost za odločanje prenešena na Višje sodišče v Celju, se torej to razteza na vse pritožbene postopke v tej pravdni zadevi.

7Takšno razlago podpira tudi načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka ( 11. člen ZPP), saj bi sicer ob vsakem pritožbenem odločanju, morala stranka predlagati prenos pristojnosti, sodišče prve stopnje bi moralo zadevo predložiti v odločanje Vrhovnemu sodišču, to bi moralo odločati na seji, vsakokrat odločiti z novim sklepom ter zadevo nato poslati sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Takšno ravnanje brez razumnega razloga podaljšuje postopek in obremenjuje sodstvo. Še drug podkrepitveni argument pa nudi pravilo Sodnega reda, po katerem se zadevo ob ponovni predložitvi pritožbenemu sodišču praviloma dodeli sodniku poročevalcu, ki mu je bila zadeva dodeljena ob prvi predložitvi (drugi odstavek 159. člena Sodnega reda).

8Tako se izkaže, da je bilo o predlogu za prenos pristojnosti že 0dločeno s sklepom Vrhovnega sodišča I R 188/2023 z dne 22. 11. 2023. Ker je tako, je Vrhovno sodišče ponoven predlog za prenos pristojnosti v tej zadevi zavrglo (drugi odstavek 319. člena ZPP).