VSL Sklep I Cp 969/2024

Pritožba se zavrne.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nasprotna udeleženka do 28. 6. 2024 proti njeni volji zadrži na zdravljenju pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice X. in da stroški postopka bremenijo proračun.

2Odvetnica nasprotne udeleženke v pravočasni pritožbi uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge in predlaga spremembo sklepa, da se odloči, da predlog za pridržanje ni utemeljen, podredno pa predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Meni, da je zaključek sodišča pavšalen, nepravilen in v veliki meri sloni na domnevni izjavi domačih iz spisa, ki niso bili zaslišani. Pritožba opozarja, da ni izpolnjen že prvi od treh pogojev iz 1. alineje prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju¹ (v nadaljevanju: ZDZdr), ki določa, da nasprotni udeleženec ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim.

V PB X. je bila nasprotna udeleženka pripeljana v spremstvu policistov, ker ni poravnala računa 637 EUR, kar naj bi predstavljalo hudo premoženjsko škodo. Nasprotna udeleženka pojasnjuje, da je želela, da se račun izda na njeno podjetje s kasnejšim rokom plačila, saj v kratkem pričakuje priliv na poslovni račun in bi račun lahko poravnala. Nasprotna udeleženka je visoko izobražena, ima odprto družbo v tujini, ukvarja se s poslovnim svetovanjem in ima v delu več projektov, za katere bo prejela plačilo. Če ni bila sposobna plačati hotelu 637 EUR, to še ne pomeni razloga, da bi se jo lahko prisilno hospitaliziralo. Ko je v hotel prišla policija, so ji povedali, da naj poravna 637 EUR, sicer jo bodo odpeljali v psihiatrično bolnišnico. Zadržanje zaradi zdravljenja ne sme biti kazen za neporavnan račun. Ni jasno, kdo je sodišču dal heteroanamnestične podatke, za kakšen namen in na katere podatke se je pri tem opiral, iz spisa ni razvidno niti sodišče podatkov ni preverilo z zaslišanjem ali poizvedbo pri Okrajnem sodišču na Jesenicah, ki je po bivališču pristojno za opravljanje izvršbe. Sodišče bi podatke o visokem dolgu moralo raziskati in ugotoviti ali gre dejansko za dolg, kako visok je, ali je nasprotna udeleženka prejemnica socialne pomoči. Čeprav je nasprotna udeleženka sama povedala, da naj bi imela dolg 50.000 EUR iz naslova posojila, sodišče ni preverilo, ali gre za njen dolg ali zgolj znesek posojila, ki ga je treba vrniti ter ali je to njen dolg ali pa dolg njenega podjetja.

3Pritožba ni utemeljena.

4V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku² (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku³ (v nadaljevanju: ZNP-1) ter 30. členom ZDZdr pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa pri tem pazi na v citirani zakonski določbi navedene bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

5V tej zadevi gre za postopek po ZDZdr, ki ureja sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve. Ker gre za hud poseg v več ustavnih pravic,⁴ morajo biti za izrek takšnega ukrepa zdravljenja kumulativno izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr⁵. Šele če so izpolnjeni, zadržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici brez privolitve prestane test sorazmernosti posega v ustavne pravice.⁶ Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči sebi ali drugim, pa tudi, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.

6Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu natančno obrazložilo obstoj vseh treh pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje, ki je podprt z ugotovitvami izvedenca psihiatrične stroke.

7Pritožba izrecno nasprotuje le obstoju pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Po presoji pritožbenega sodišča je tudi ta pogoj nedvomno podan. Če bi šlo le za znesek 637 EUR, bi pritožba imela prav, saj tak znesek ne bi predstavljal hude premoženjske škode. Vendar pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ima nasprotna udeleženka do sedaj 50.000 EUR dolga - sama pove, da si je do sedaj nabrala "samo" 50.000 EUR dolga (kasneje je sicer povedala, da gre za kredit, ki ga je najela). Ko jo je sodišče zaslišalo glede izvršb, ki naj bi jih imela, tega podatka ni zanikala, ampak se je sklicevala na slabo zakonodajo. Ko pritožba opozarja, da sodišče ni raziskalo podatkov o dolgu, je treba pojasniti, da je dolg nasprotna udeleženka potrdila, zato detajlneje obstoja dolga ni bilo treba preverjati in raziskovati. Prav tako je treba pojasniti glede trditev o socialni pomoči, da pritožba temu zaključku ne nasprotuje, samo navaja, da bi moralo sodišče trditve o tem, da nasprotna udeleženka prejema socialno pomoč, preveriti (pa jih ni).

8Nadalje ni res, da iz spisa ni razvidno, kdo je podal heteroanamnetične podatke, saj je iz priloge A1 razvidno, da je bil to oče, iz priloge A2 pa, da je podatke dala tudi mama. Sodišče je trditve nasprotne udeleženke o podjetju v tujini in prilivu sredstev na račun tega podjetja štelo za nerealne, pritožbeno sodišče pa s tem soglaša. Če bi bilo kaj na tem, bi seveda nasprotna udeleženka lahko ponudila kakšne konkretne dokaze o prilivih. V povezavi s priznanim dolgom pa je za odločitev ključna (pritožbeno neizpodbijana) ugotovitev, da nasprotna udeleženka živi v vzporednem svetu in ni zmožna pojasniti, zakaj nenehno potuje okrog, poskuša z različnimi finančnimi posli in se zadolžuje. Izvedenec je to pojasnil tako, da je nasprotna udeleženka pod vplivom slušnih halucinacij, ki jih prikriva in pod vplivom psihoz, zato svojega ravnanja ni sposobna obvladovati in si z njim povzroča hudo premoženjsko škodo.

9Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa tudi ni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Do trenutka odločanja o pritožbi še ni iztekel pritožbeni rok za vse osebe, ki imajo pravico do pritožbe, zato pritožbeno sodišče v tem trenutku še ni odločilo o potrditvi izpodbijanega sklepa, saj bo zaradi morebitne nove pritožbe sklep lahko predmet ponovnega pritožbenega preizkusa.

¹ Uradni list RS, št. 77/2008 s spremembami in dopolnitvami.
² Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami.
³ Uradni list RS, št. 16/2019.
⁴ Gre za posege v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), v pravico do varstva duševne integritete (45. člen Ustave RS) in v pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave RS).
⁵ Prvi odstavek 39. člena ZDZdr določa pogoje za prisilno pridržanje: "Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: če ogroža svoje življenje ah življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ah drugim, če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ah z nadzorovano obravnavo)."
⁶ Z Ustavo RS zagotovljene človekove pravice niso neomejene. Ustava RS dopušča, zakon pa ureja, kdaj je mogoč odvzem prostosti (drugi odstavek 19. člena Ustave RS) in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave RS).