VSL Sklep I Ip 394/2024

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Dolžnica sama krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nove dolžnice (A. A.) in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške ugovornega postopka.

2V pravočasni pritožbi dolžnica uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge in predlaga spremembo sklepa tako, da se izvršilni postopek ustavi, upniku pa naložijo v plačilo stroški.

Pritožba poudarja, da sta kreditna pogodba z valutno klavzulo št. 000 in notarski zapis notarja B. B., opr. št. 1364/05 z dne 28. 7. 2005 nična, zato sodišče upniku, ki uveljavlja terjatev iz take pogodbe, ne more nuditi pravnega varstva. O ničnosti pogodbe sta že odločali Višje sodišče v Ljubljani v zadevi II Cp 1926/2017 in Vrhovno sodišče RS v zadevi II Ips 197/2018, obe ti sodbi sta bili z odločbo Ustavnega sodišča RS Ip-329/19-31 razveljavljeni in zadeva vrnjena v ponovno odločanje Višjemu sodišču v Ljubljani. V nadaljevanju pritožba povzema argumente odločbe Ustavnega sodišča RS in meni, da ni nobenega dvoma, da bo Višje sodišče v Ljubljani razglasilo pogodbo in notarski zapis za nična, iz take pogodbe pa že od začetka ne morejo izvirati nikakršne obveznosti. Izvršilni postopek je zato treba ustaviti. Dolžnica se sklicuje tudi na sodbo Sodišča Evropske unije C-287/22 (Getin Noble Bank S. A.), v kateri je bilo odločeno, da morajo nacionalna sodišča sprejeti vse primerne ukrepe za zagotovitev končnega učinka meritorne odločbe, katere cilj je potrošniku zagotoviti pravni in dejanski položaj, v kakršnem bi bil, če ne bi bilo nepoštenega pogodbenega pogoja ter s tem namenom sprejeti vse potrebne začasne ukrepe, s katerimi se do pravnomočnosti končne odločitve o ugotovitvi neveljavnosti potrošniške kreditne pogodbe odloži izterjava obveznosti potrošnika na podlagi navedene pogodbe, kadar so taki začasni ukrepi potrebni za zagotovitev polnega učinka te odločitve.

Nadalje pritožba graja zaključek sodišča prve stopnje, da bi morala dokazovati vrednost zapuščine s popisom in cenitvijo v zapuščinskem postopku ali s cenitvijo v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove ter da naj vrednost po GURS ne bi bila upoštevna. Dolžnica je prepričana, da vrednost 57.000 EUR, kot je bila ugotovljena v sklepu o dedovanju, ustreza dejanskemu stanju.

3Upnik na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da novi dolžnik prevzame izvršbo v stanju, v katerem je, ko vstopi v postopek, to namreč izhaja tudi iz določbe četrtega odstavka 24. člena ZIZ: če je ugovorni rok za redni ugovor potekel in če je sklep o izvršbi postal pravnomočen, novega dolžnika to zavezuje. Novi dolžnik po prvem odstavku 56.a člena ZIZ sicer lahko res vloži ugovor zoper sklep o izvršbi, a le iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, to pa je, da obveznost ni prešla nanj. Kot pa je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, pa od trenutka, ko vstopi v izvršbo, novi dolžnik lahko vlaga tudi ugovore po 56. členu ZIZ (ugovor po izteku roka).

6Pravilen je tudi zaključek, da je na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani IV D 744/2022 z dne 23. 3. 2023 obveznost prvotne dolžnice (C. A.) prešla na novo dolžnico, ki za obveznosti prvotne dolžnice odgovarja z vsem svojim premoženjem do vrednosti podedovanega premoženja. V sodni praksi je že bilo poudarjeno, da se o vprašanju višine podedovanega premoženja ne odloča pri izdaji sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka, zaradi česar tudi navedba višine podedovanega premoženja oziroma, da se izvršilni postopek nadaljuje do višine podedovanega premoženja, v izreku takšnega procesnega sklepa ni potrebna.¹ Neutemeljeno pa se pritožnica zavzema, da bi se njena odgovornost omejila zgolj na vrednost ugotovljeno po GURS, ki je bila uporabljena v zapuščinskem postopke za potrebe odmere sodne takse.² je pa sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo, da je odgovornost dedinje omejena na vrednost podedovanega premoženja (kar navsezadnje določa tudi prvi odstavek 142. člena ZD. Glede ugovora omejitve odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove je bilo v sodni praksi že večkrat pojasnjeno, da mora biti vrednost podedovanega premoženja v utemeljitev takega ugovora ugotovljena bodisi na podlagi popisa in cenitve v zapuščinskem postopku bodisi s cenitvijo v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove.³ Če je na eni strani sodišče prve stopnje pojasnilo, da je namen ugotovitve vrednosti zapuščine v zapuščinskem postopku odmera sodne takse, na drugi strani pritožba ne navaja argumentov, ki bi potrjevali njeno stališče o ustreznosti ocenjene vrednosti 57.000 EUR. Trditve o obremenjenosti nepremičnine lahko dolžnik uveljavlja v postopku cenitve nepremičnin v izvršilnem postopku - če je bila ta že opravljena, pa dolžnik tega ni uveljavljal, novi dolžnik takih trditev ne more več podati, saj prevzema izvršbo v zatečenem stanju.

7Dejstvo, ki ga izpostavi nova dolžnica in ki se nanaša na izvršilni naslov, v tem trenutku ne vpliva na vodenje tega izvršilnega postopka, še zlasti ne na pravilnost izpodbijane odločitve. Sodišče prve topnje je namreč pravilno ugotovilo in ustrezno obrazložilo, da je obveznost prešla na novo dolžnico. Pritožba je sicer prepričana, da bosta kreditna pogodba in neposredno izvršljiv notarski zapis razglašena za nična, a v tem trenutku še nista.

8Pritožbene navedbe niso utemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9Ne glede na to pa pritožbeno sodišče opozarja sodišče prve stopnje na sodbo Sodišča Evropske unije C-287/22 (Getin Noble Bank S. A.), na katero se sklicuje tudi dolžnica in ki (kot je razvidno iz povzetka pritožbenih navedb) nalaga nacionalnemu sodišču sprejetje ukrepov za zagotovitev končnega učinka meritorne odločbe, katere cilj je potrošniku zagotoviti pravni in dejanski položaj, v kakršnem bi bil, če ne bi bilo nepoštenega pogodbenega pogoja. Tak ukrep je, ko gre za izvršilni postopek, lahko npr. odlog izvršbe, ki zagotovi, da se do meritornega zaključka pravde ne spreminja položaj dolžnice, s čimer se zagotovi končni učinek te meritorne odločbe. Dejstvo je, da dolžnica kot potrošnica v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, zatrjuje neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa (zaradi česar je tudi sprožila pravdni postopek, ki še vedno teče pred Višjim sodiščem v Ljubljani), kar drugi odstavek 71. člena ZIZ uvršča med posebno upravičene razloge za odlog izvršbe po uradni dolžnosti.

10Dolžnica, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ VSL Sklep II Ip 599/2019.
² VSL Sklep I Ip 711/2021.
³ VSM Sklep II Ip 1212/2014, VSM Sklep I Ip 1238/2016, VSL Sklep III Ip 2281/2017, VSL Sklep I Ip 711/2021.