VSL Sklep II Cp 1537/2023

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine in za zakonite dediče drugega dednega rega razglasilo zapustničina brata A. A. in B. A., vsakega z dednim deležem do 1/4 zapuščine, zapustničina nečaka C. A. in D. A., vsakega z dednim deležem do 1/8 zapuščine, ter zapustničino nečakinjo in nečaka G. G., E. A. in F. A., vsakega z dednim deležem do 1/12 zapuščine. Ugotovilo je še, da sta G. G. in E. A. odstopila dedni delež pri neizplačanih pokojninskih prejemkih pri ZPIZ Slovenije in pri nepremičnini katastrska občina ..., stavba ..., del stavbe 17, ki je v solasti zapustnice v deležu do 1/2, v korist F. A., ki tako prejme navedeno zapuščino v deležu do 1/4.

2Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil dedič A. A. Navaja, da je 19. 2. 2023 po elektronski pošti prejel obvestilo dediča F. A. s fotografijo dveh oporok, in sicer oporoke zapustnice z dne 7. 12. 2016 in oporoke njene mame z dne 3. 8. 1987, ki naj bi ju domnevno našel dedič B. A. Oporoki sta kaskadno soodvisni. Oporoka zapustnice predstavlja odmik od pravil zakonitega dedovanja. Sodišče jih ni upoštevalo, ker mu nista bili predloženi in razglašeni. Sodišče tudi ni upoštevalo osebnega računa zapustnice pri Hranilnici, d. d., na katerem so bila denarna sredstva, kasneje pa je bil ta račun zaprt. Ker gre za premoženje zapustnice v trenutku smrti, predstavlja del zapuščine in bi ga sodišče moralo kot takega obravnavati.

3Pritožba je bila vročena sodedičem v odgovor. B. A. predlaga, da višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne oziroma podredno vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Ostali sodediči na pritožbo niso odgovorili.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je po pridobitvi dednih izjav in izjav glede oprave zapuščinske obravnave dne 14. 2. 2023 izdalo sklep o dedovanju. Štelo je, da zapustnica ni napravila oporoke, zato je nastopilo dedovanje na podlagi zakona. Še pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju je pritožnik sodišče seznanil z obstojem oporoke. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju razpisalo narok zaradi obravnave možnosti razveljavitve sklepa o dedovanju v lastni pristojnosti (prvi odstavek 173. člena Zakona o dedovanju - ZD), kar je bilo sodedičem pojasnjeno na naroku 21. 6. 2023. Ker je ugotovilo, da ni pogojev za razveljavitev sklepa v lastni pristojnosti, je zadevo odstopilo v odločitev pritožbenemu sodišču (drugi odstavek 173. člena ZD).

6Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanja najde oporoka, jo sodišče razglasi in pošlje zapuščinskemu sodišču, obdrži pa njen prepis (prvi odstavek 222. člena ZD). Zapuščinsko sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč obvesti prizadete osebe o razglasitvi oporoke in jih opozori, da lahko uveljavljajo svoje pravice iz oporoke v pravdi (drugi odstavek 222. člena ZD). Ker je v bila v obravnavanem primeru oporoka najdena pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, se bo postopek nadaljeval pred zapuščinskim sodiščem.

7Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZD v zvezi s 163. členom ZPP).