VSL Sklep I Cpg 229/2024

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožeči stranki odloži plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje do pravnomočnosti odločbe o glavni stvari, plačilni nalog z dne 15. 4. 2024 pa se razveljavi.

II. V preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu se pritožba zavrne in se sklep potrdi.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.

2Zoper sklep je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo. Izpodbija sklep v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za taksno oprostitev oziroma podredno sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba je delno utemeljena.

Skladno s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se za odločanje o pritožbi v postopku odločanja glede plačil sodnih taks v tem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

4Tožeča stranka je v postopku osebnega stečaja. Stečajni upravitelj v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v tem postopku uveljavlja izpodbojni in podrejeno ničnostni zahtevek v imenu stečajnega dolžnika. Procesna predpostavka za tožbo je plačilo sodne takse, ki je bila odmerjena na znesek 2.559,00 EUR. Tožeča stranka je vložila predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki po ustaljeni sodni praksi vsebuje tudi podrejeni predlog za odlog ali obročno plačilo sodnih taks, saj je o manj kot stranka zahteva, mogoče odločati tudi brez izrecnega strankinega predloga¹. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima tožeča stranka na fiduciarnem računu upravitelja 4.461,86 EUR denarnih sredstev, kar presega znesek dolžne sodne takse in zato s plačilom odmerjene sodne takse ne bo ogrožen tek postopka osebnega stečaja. Ocenilo je, da morebitni stroški stečajnega postopka niso pomembni, stečajna masa pa se bo lahko povečala, če bo tožeča stranka v tem postopku uspešna.

5Prvi odstavek 11. člena ZST-1 določa, da sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, to je vlagateljev, upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Sodišče stranki odloži plačilo taks ali dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 24 mesecev, razen če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas (drugi odstavek 11. člena ZST-1). Vse navedeno velja tudi za samostojnega podjetnika in pravne osebe za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka in če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (tretji odstavek 11. člena ZST-1). Pri ugotavljanju njihovega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja se upoštevajo podatki o premoženju, ki obsega stvari v njihovi lasti, njihove terjatve in druge premoženjske pravice (razen če z njimi dejansko ne morejo razpolagati) ter stanje in prilivi na transakcijskih računih v zadnjih treh mesecih (prvi odstavek 12.b člena ZST-1).

6Stroški sodnih taks v postopku, v katerem stečajni dolžnik uveljavlja zahtevek, ki utegne imeti vpliv na stečajno maso (kakršen je tudi zahtevek v tej zadevi) so del stroškov stečajnega postopka (354. člen ZFPPIPP, ki se skladno s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP uporablja tudi za postopek osebnega stečaja) in se tudi poplačajo kot stroški stečajnega postopka, torej iz stečajne mase. Zato je potrebno upoštevati možnosti plačila sodnih taks kot stroškov stečajnega postopka, iz stečajne mase². Skladno z določbo 11. člena ZST-1 mora sodišče pri tem vzeti v obzir premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožeče stranke oziroma v konkretnem primeru tisto njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje, ki predstavlja stečajno maso.

7Po enotnem stališču sodne prakse zgolj dejstvo, da je stranka v postopku osebnega stečaja, samo po sebi ni razlog za oprostitev plačila sodnih taks³. Oprostitev plačila takse je v takem primeru mogoča, če stranka izkaže, da v kritičnem času v stečajni masi ni (bilo) likvidnih sredstev za plačilo takse⁴. Vendar v konkretnem primeru temu ni tako. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, stanje na fiduciarnem računu upravitelja v višini 4.461,86 EUR trenutno zadošča za plačilo sodne takse, ki je bila odmerjena v višini 2.559,00 EUR. Tožeča stranka se v pritožbi sklicuje na že nastale in še ne realizirane druge stroške stečajnega postopka, ki so višji od trenutnega stanja na fiduciarnem računu tožeče stranke. Vendar drugi stroški postopka nimajo nobene prednosti pred plačilom sodnih taks. Sodne takse so del stroškov stečajnega postopka in v enaki meri ogrožajo izvedbo stečajnega postopka kot vsi drugi stroški stečajnega postopka⁵. Poleg tega bo v primeru uspeha v tem postopku v stečajno maso prišlo premoženje, ki ga bo tožeča stranka lahko unovčila. Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo tudi na to okoliščino. Tožeča stranka je za potrebe postopka vrednost tega premoženja ocenila na 150.000,00 EUR, kar bistveno presega znesek sodne takse in zatrjevanih drugih stroškov stečajnega postopka. Tožeča stranka je očitno ocenila, da je verjetnost uspeha v tem postopku večja od verjetnosti poraza, sicer tožbe ne bi vložila. V takšnih dejanskih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse. Tožeča stranka je v predlogu taksativno naštela in zneskovno opredelila že nastale, a še ne realizirane stroške stečajnega postopka, v zvezi s katerimi je sodišče prve stopnje obrazložilo, da morebitni stroški stečajnega postopka za odločitev o taksni oprostitvi niso pomembni, saj so merodajni samo podatki o denarnih sredstvih, ki jih ima stranka na razpolago, prihodkih in premoženju. Razlogi o odločilnih dejstvih so torej navedeni, zato bistvena kršitev pravil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

8Pač pa navedene dejanske okoliščine po oceni pritožbenega sodišča utemeljujejo odlog plačila sodne takse. Dejstvo je, da znesek sodne takse (2.559,00 EUR) predstavlja več kot polovico vseh sredstev na računu tožeče stranke, saj je bilo njihovo stanje ob vložitvi predloga 4.461,86 EUR. Nobenega dvoma ni, da bodo v stečajnem postopku nastali še drugi stroški. Ti so opredeljeni v predračunu stroškov stečajnega postopka iz 356. člena ZFPPIPP (priloga A21), katerega je potrdilo stečajno sodišče v sklepu St 001/2023 z dne 25. 7. 2023 (priloga A22), oziroma izhajajo iz določb ZFPPIPP o stroških stečajnega postopka. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi imela tožeča stranka drugo premoženje, s katerim bi že lahko razpolagala. Po navedbah tožeče stranke v predlogu za taksno oprostitev z nepremičninami, ki so sicer v njeni (so)lasti, tožeča stranka ne more razpolagati, saj gre za cesto. Premoženje, ki je predmet tega postopka, pa še ni v lasti tožeče stranke, ampak bo to postalo, če/ko bo v tem postopku uspela. Glede na navedene okoliščine, tožeča stranka po oceni pritožbenega sodišča ne more zagotoviti takojšnjega plačila sodne takse, brez ogrožanja učinkovitega vodenja postopka stečajnega postopka. Le-to vključuje tudi vložitev tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ki so izpodbojna po določbi 271. člena ZFPPIPP. Pri tehtanju med pravico do sodnega varstva tožeče stranke, namenjenega enemu temeljnih načel stečajnega postopka, to je načelu zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) na eni strani in obveznostmi do proračuna na drugi strani, pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi takojšnje plačilo sodne takse lahko pomenilo poseg v pravico do sodnega varstva tožeče stranke. Odlog plačila sodne takse pa omogoča tožeči stranki sodno varstvo, brez da bi bilo zaradi plačila sodne takse ogroženo učinkovito vodenje postopka osebnega stečaja. Zato so po oceni sodišča v tem primeru izpolnjeni pogoji za odlog plačila sodne takse⁶.

9Po določbi drugega odstavka 11. člena ZST-1 čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 24 mesecev, razen če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas. Po oceni pritožbenega sodišča so v konkretnem primeru podane takšne izjemne okoliščine⁷. Tožeča stranka je namreč v osebnem stečaju, odločilno premoženje pa bo v stečajno maso lahko prišlo šele s pravnomočnostjo tega postopka (če bo tožeča stranka v postopku uspela). V tem primeru bo tožeča stranka pridobila premoženje, z njegovim unovčenjem pa bo prišla tudi do sredstev za plačilo sodnih taks oziroma ji bo pravdne stroške morala povrniti nasprotna stranka. Upoštevajoč te izjemne okoliščine zadeve, je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje izjemoma odložilo do pravnomočnosti odločbe o glavni stvari (3. točka 365. člena ZPP). V tej posledici je tudi razveljavilo plačilni nalog z dne 15. 4. 2024 (prvi odstavek 14a. člena ZST-1). Ob izteku odloga bo sodišče prve stopnje taksnemu zavezancu poslalo nov plačilni nalog, za katerega smiselno velja prvi odstavek 34. člena ZST-1 (drugi odstavek 14.a člena ZST-1). Če se bodo pravno pomembne okoliščine, ki vplivajo na zmožnost plačila sodne takse takrat spremenile, bo tožeča stranka to lahko uveljavljala z novim predlogom za taksno oprostitev⁸. V preostalem delu izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na zavrnitev predloga za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne taks, pritožba ni utemeljena, razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pa niso podani, zato je v tem delu pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10Pri odločanju o taksni oprostitvi gre za razmerje med taksnim zavezancem in državo. Druga stranka v postopku odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ne sodeluje. Ne gre torej za stroške, o katerih se odloča po načelu uspeha v pravdi⁹. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 156. člena ZPP).

¹ Tako npr. sklep VSL I Cpg 249/2020 z dne 21. 5. 2020.
² Tako tudi sklep VSL II Cp 706/2019 z dne 23. 5. 2019.
³ Prim. odločbo VSL II Cpg 453/2014 z dne 18. 3. 2014.
⁴ Tako tudi sklep VSL I Cp 1743/2017 z dne 18. 10. 2017.
⁵ Prim. sklep VSL II Cpg 453/2014 z dne 18. 3. 2014.
⁶ Prim. sklep VSL I Cpg 249/2020 z dne 21. 5. 2020, sklep VSM I Cp 603/2020 z dne 23. 9. 2020, sklep VSL I Cpg 460/2022 z dne 29. 9. 2022, sklep VSL I Cp 1325/2022 z dne 15. 9. 2022 in sklep VSL I Cp 873/2019 z dne 20. 5. 2019.
⁷ Tako tudi sklep VSL I Cp 873/2019 z dne 20. 5. 2019.
⁸ Prim. sklep VSL I Cp 1743/2017 z dne 18. 10. 2017.
⁹Prim. sklep VSL II Ip 2231/2018 z dne 19. 9. 2018.