VSRS Sklep II DoR 129/2021

Predlog se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je tožbeni zahtevek za vtoževano odškodninsko terjatev iz škodnega dogodka z dne 23. 8. 2009 zoper prvo in drugo toženko utemeljen po temelju (I. točka izreka) in da bo sodišče o višini zahtevka in pravdnih stroških odločilo po pravnomočnosti sodbe (II. točka izreka). Zoper tretjo toženko je zahtevek zavrnilo (III. točka izreka) in odločilo, da ji je tožnica dolžna povrniti njene pravdne stroške (IV. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi prve in druge toženke in potrdilo vmesno sodbo, odločitev o pritožbenih stroških pa pridržalo za končno odločbo.

3Proti takšni sodbi je prva toženka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da odločitev o neobstoju soprispevka tožnice ni materialnopravno pravilna. Poudarja, da identičnega primera v sodni praksi ni zaslediti. Obstaja neenotna sodna praksa višjih sodišč glede soprispevka v primerih, ko je do poškodb prišlo na stopnicah, sodne prakse Vrhovnega sodišča glede soprispevka v primeru padca na stopnicah pa ni. Pomembnost vprašanj utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotno uporabo prava in razvojem prava preko sodne prakse. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: 1. Ali je materialnopravno pravilna presoja višjega sodišča, da ni podan soprispevek tožnice? 2. Ali obstaja soprispevek oškodovanca v primeru poškodbe pri hoji po stopnicah, če na oškodovančevi strani ni bilo hujših kršitev (ni bilo npr. vinjenosti, tekanja po stopnicah, hoje v čevljih z izjemno visoko peto, …) in je šlo le za nepazljivost pri hoji? 3. Kakšna pazljivost in skrbnost se pričakuje od oškodovancev pri hoji po stopnicah v zunanjem okolju? 4. Ali presoja, da pri stopnicah ni šlo za normalno pohodno površino, pomeni avtomatsko izključitev soprispevka oškodovanca?

4Predlog ni popoln.

5Prva toženka je vložila predlog za dopustitev revizije, ki ni lastnoročno podpisan s strani pooblaščenke.

6Eden od formalnih pogojev za popolnost predloga je podpis njenega vlagatelja.¹ To izhaja že iz splošne določbe tretjega odstavka 105. člena ZPP, ki določa podpis kot obligatorno vsebino vsake vloge, predvsem pa iz (specialnih) določb 4. točke 335. člena ZPP in tretjega odstavka 343. člena ZPP, ki določata podpis pritožnika kot obvezno sestavino pritožbe, na podlagi 383. člena ZPP pa se smiselno uporabljata tudi za revizijski postopek. Predlog torej ni popoln, v skladu s 336. členom ZPP v zvezi s 383. členom ZPP pa se v revizijskem postopku ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen).

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Primerjaj sklep VS RS II DoR 15/2017 z dne 2. 3. 2017.