VSRS Sklep II DoR 169/2022

Predlog se zavrne.

1Tožnik je bil v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja davčne utaje in pranja denarja spoznan za krivega, potem ko je priznal krivdo, in obsojen na 6 let in 6 mesecev zaporne kazni. Proti prvostopenjski sodbi ni vložil nobenih, ne rednih ne izrednih pravnih sredstev. V tej pravdi očita državi, da ga je preganjalo specializirano državno tožilstvo, ki pa z zakonom nikoli ni bilo ustanovljeno, kar predstavlja kvalificirano protipravnost (kazenskega) sodišča, za katerega odgovarja država.

2Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo. Med drugim je izrecno zapisalo, da je bila zaradi neizčrpanja pravnih sredstev pretrgana vzročna zveza med protipravnostjo (za katero je pritrdilo sodišču prve stopnje, da je sicer ni) in morebitno škodo.

4Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednji vprašanji: 1. Ali je pravilno stališče, da se državni odvetnici ob prvem pravdnem dejanju ni bilo potrebno izkazati s pooblastilom in da zato ni utemeljen ugovor odsotnosti pooblastila in nepopolnosti vlog, ker je državna odvetnica za zastopanje pooblaščena z zakonom in pooblastila za zastopanje ne potrebuje? 2. Ali je pravilno stališče, da ima lahko Specializirano državno tožilstvo v kazenskih zadevah status upravičenega tožilca, glede na to, da Specializirano državno tožilstvo z zakonom nikoli ni bilo ustanovljeno? V zvezi s prvim vprašanjem meni, da bi se morala državna odvetnica izkazati s pooblastilom (posebnim ali generalnim). Ker se ni, je podana bistvena kršitev postopka. V zvezi z drugim vprašanjem navaja, da Specializirano državno tožilstvo ni bilo ustanovljeno z zakonom, ker tega ne določa niti 219. člen niti 185. člen Zakona o državnem tožilstvu, niti ne ostali členi tega zakona. Specializirano državno tožilstvo je novo, posebno državno tožilstvo oziroma dvanajsto državno tožilstvo poleg enajstih okrožnih državnih tožilstev in ni oddelek oziroma del Vrhovnega državnega tožilstva RS. Medtem ko so navedena državna tožilstva obstajala in delovala pred veljavo Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/2011), to ne velja za Specializirano državno tožilstvo RS. Zato bi bilo treba slednjega najprej ustanoviti, da bi lahko začelo delovati, vendar ga navedeni zakon ni ustanovil. Delovanje Specializiranega državnega tožilstva RS je torej v nasprotju z načelom pravne države.

5Predlog ni utemeljen.

6Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).