VSRS Sklep I R 26/2024

Za sojenje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

1Predlagateljica je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani zahtevala spremembo odločitve o varstvu, vzgoji in stikih otroka, ki ga ima z nasprotnim udeležencem.

2Okrožno sodišče v Ljubljani se je s sklepom II N 1856/2023 z dne 3. 1. 2024 izreklo za krajevno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Novi Gorici. Odločitev je oprlo na določbo o posebni krajevni pristojnosti (prvi del prvega odstavka 13. člena Zakona o nepravdnem postopku; ZNP-1) ter na na določbo drugega odstavka 18. člena ZNP-1.

3Okrožno sodišče v Novi Gorici je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da je krajevno pristojno sodišče Okrožno sodišče v Ljubljani.

4Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

5V obravnavani zadevi je podan položaj, ko sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena, meni, da je pristojno sodišče, ki mu je zadevo odstopilo (prvi odstavek 24. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom ZNP-1).

6ZNP-1 v prvem odstavku 13. člena določa, da je v postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki krajevno pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima otrok stalno prebivališče. Če ima otrok poleg stalnega prebivališča tudi začasno prebivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, je pristojno tudi sodišče začasnega prebivališča otroka.

7Prvi odstavek 13. člena ZNP-1 v paternitetnih sporih določa posebno izbirno krajevno pristojnost zaradi zaščite otrok kot ranljive skupine in predstavlja realizacijo načela splošne otrokove koristi, ki je temeljno načelo otroškega prava.¹ Predlagatelju torej predloga ni treba vložiti pri splošno krajevno pristojnem sodišču glede na stalno prebivališče starša - nasprotnega udeleženca (prvi odstavek 11. člena ZNP-1), marveč lahko izbere sodišče, na območju katerega ima otrok stalno oziroma začasno prebivališče; pri slednjem le v primeru, če iz okoliščin izhaja, da bo otrok tam prebival daljši čas.

8Predlagateljica je torej lahko iz(bi)rala med dvema sodiščema, kamor bi vložila predlog, in izbrala je sodišče, pristojno po otrokovem začasnem prebivališču. To se je izreklo za nepristojno, opirajoč se izključno na stalno prebivališče otroka, ne da bi presodilo, ali so podane okoliščine, zaradi katerih bi moralo sprejeti svojo pristojnost. Povedano drugače: ZNP-1 v prvem odstavku 13. člena omogoča izbirno pristojnost; gre za položaj, v katerem si konkurirata dve (načeloma prirejeni) krajevni pristojnosti. V skladu z 22. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je podana izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča, za kar v obravnavanem primeru ne gre.² V konkretnem primeru bi se Okrožno sodišče v Ljubljani lahko izreklo za nepristojno le, če bi okoliščine kazale, da otrok kljub začasnemu prebivališču ne bo tam prebival dalj časa, ter bi to utemeljilo. Pa ni.

9Iz spisa sicer izhaja ravno nasprotno: deček živi v Ljubljani, kjer obiskuje vrtec, zato je očitno bolj vpet v to socialno okolje. Navedeno kaže na to, da namerava predlagateljica z njim v Ljubljani tudi ostati. Glede na to, da bo dečka treba spremljati, je v njegovo korist, da je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je bližje kraju, v katerem v resnici živi, tj. njegovemu začasnemu prebivališču.

10Vrhovno sodišče še poudarja, da ni zakonske podlage, ki bi omogočala utemeljitev pristojnosti Okrožnega sodišča v Novi Gorici na okoliščini, da je to vodilo prvotni postopek glede varstva in vzgoje otroka, stikov in preživnine. Pri spremembi odločitve o vzgoji in varstvu otroka gre namreč za povsem ločen postopek, v katerem se upoštevajo dejanske okoliščine glede na drugi odstavek 13. člena ZNP-1 in otrokova korist. Navezave na prvotni postopek torej ni, zato sklicevanje Okrožnega sodišča v Ljubljani na drugi odstavek 18. člena ZNP-1 ni utemeljeno.³

11Na podlagi navedenega je Vrhovno sodišče v tem kompetenčnem sporu odločilo, da je za odločanje pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani (drugi odstavek 25. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

¹ Dajčman, A., v: Kraljić, S. (ur.) in drugi, Zakon o nepravdnem postopku s komentarjem, Založba WD, Maribor 2022, str. 96.
² Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča I R 6/2016 z dne 21. 1. 2016.
³ Na podlagi četrtega odstavka 7. člena DZ je za otrokovo korist v slehernem sodnem postopku dolžno skrbeti tudi sodišče. V nepravdnem postopku je ta dolžnost sodišča še posebej izražena, saj ZNP-1 v drugem odstavku 6. člena nalaga sodišču, da po uradni dolžnosti ukrene vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok. To pomeni, da sodišče v nepravdnem postopku ne skrbi le za vsebinsko plat otrokove koristi, temveč mora tudi v postopku ravnati tako, da je otrokova korist vselej ustrezno zavarovana. Sklep Vrhovnega sodišča II Ips 50/2022 z dne 27. 7. 2022, 15. točka obrazložitve.