UPRS Sodba I U 506/2023-11

I. Tožbi se ugodi in se sklep Ministrstva za pravosodje, Komisije za pogojni odpust, št. 7200-617/2022-2030-12 z dne 3. 3. 2023 odpravi in zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15-ih dneh od vročitve te sodbe, po poteku tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom spremenila točko I. izreka odločbe št. 7200-617/2022-2030-11 z dne 2. 2. 2023 (v nadaljevanju Odločba z dne 2. 2. 2023), in sicer tako, da se glasi: A. A., EMŠO: ..., ki ga je obsodilo Okrožno sodišče na Ptuju s sodbo opr. št. I K 58331/2020 z dne 15. 2. 2021, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. III Kp 58331/2020 z dne 11. 5. 2021, na kazen 3 leta in 4 mesece zapora, na stransko denarno kazen v višini 2.000,00 EUR in stransko kazen izgona tujca iz države za obdobje štirih let, se pogojno ne odpusti s prestajanja kazni. Posebni stroški v postopku niso nastali.

2V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka pojasnjuje, da je izdala Odločbo z dne 2. 2. 2023, s katero je zavrnila pogojni odpust tožniku. Po izdaji te Odločbe pa je ugotovila, da je v I. točki izreka prišlo do pomote, saj je izpadla odločitev komisije, da se obsojenca pogojno ne odpusti s prestajanja kazni, kar pa sicer jasno izhaja iz obrazložitve Odločbe z dne 2. 2. 2023. Zato je na podlagi prvega odstavka 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) izdala popravni sklep št. 7200-617/2022-2030-12 z dne 3. 3. 2023 (v nadaljevanju Popravni sklep z dne 3. 3. 2023).

3Tožnik s tožbo izpodbija Popravni sklep z dne 3. 3. 2023. Pojasni, da je tožena stranka na podlagi prošnje za pogojni odpust z odločbo št. 7200-317/2022-2030-3 z dne 26. 10. 2022 (v nadaljevanju Odločba o odpustu z dne 26. 10. 2022) prošnji za pogojni odpust ugodila ter odločila, da se tožnika 31. 1. 2023 pogojno odpusti iz prestajanja kazni zapora. Komisija je nato s sklepom št. 7200-317/2022-2030/5 z dne 30. 1. 2023 (v nadaljevanju Sklep o zadržanju izvršitve z dne 30. 1. 2023) izvršitev Odločbe o odpustu z dne 26. 10. 2022 zadržala do ponovnega odločanja komisija. Komisija je ponovno odločala o zadevi na dopisni seji 30. 1. 2023 do 31. 1. 2023. Na tej seji je sprejela Odločbo z dne 2. 2. 2023, z izpodbijanim Popravnim sklepom z dne 3. 3. 2023 pa je komisija spremenila I. točko izreka Odločbe z dne 2. 2. 2023. Tožnik meni, da je Popravni sklep z dne 3. 3. 2023 ničen, saj je tožena stranka z njim presegla 223. člen ZUP in šele s tem sklepom vsebinsko odločila o zadevi. Posledično je treba odpraviti vse pravne posledice tega sklepa in tožnika izpustiti iz zapora, do česar je upravičen na podlagi Sklepa o zadržanju izvršitve z dne 30. 1. 2023 in dejstva, da je komisija odločala na dopisni seji 30. 1. 2023 do 31. 1. 2023, vsled česar naj bi Sklep o zadržanju izvršitve z dne 30. 1. 2023 prenehal učinkovati. Zato bi moral biti tožnik z dnem vročitve Odločbe z dne 2. 2. 2023 pogojno odpuščen. Ker je Sklep o zadržanju izvršitve z dne 30. 1. 2023 izgubil svojo pravno veljavnost, komisija, po mnenju tožnika, ne more več zakonito odločati o pogojnem odpustu, saj naj bi to odločanje že izvedla na dopisni seji, pravno pa sedaj učinkuje Odločba z dne 26. 10. 2022. Zadrževanje tožnika v zaporu predstavlja samovoljo zavoda za prestajanje kazni. Tožniku je kršena pravica do osebne svobode in je celotno postopanje v nasprotju z načelom pravne države. Zato sodišču predlaga, da ugotovi ničnost izpodbijanega Popravnega sklepa, ga kot ničnega odpravi, tožnika pa nemudoma pogojno odpusti s prestajanja zaporne kazni, predlaga pa tudi povračilo stroškov postopka.

4Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5V zadevi je tožnik predlagal izdajo začasne odredbe, tukajšnje sodišče pa je predlog s sklepom I U 506/2023 - 6 z dne 13. 4. 2023 zavrnilo, v pritožbenem postopku pa je odločitev potrdilo tudi Vrhovno sodišče s sklepom I Up 152/2023.

6Tožba je utemeljena.

7Izpodbijani sklep je bil izdan na podlagi 223. člena ZUP. S sklepom naj bi tožena stranka popravila očitno napako v prvi točki izreka Odločbe z dne 2.2.2023, s katero naj bi že odločila, da se tožnika ne odpusti pogojno iz prestajanja zaporne kazni.

8Prvi odstavek 223. člena ZUP določa, da sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe.

9V Odločbi z dne 2. 2. 2023 je v prvi točki izreka zapisano naslednje besedilo: "A. A., ki ga je obsodilo Okrožno sodišče na Ptuju s sodbo, opr. št. I K 58331/2010 z dne 15. 2. 2021 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. III Kp 58331/2020 z dne 11. 5. 2021 na kazen 3-eh let in 4 mesece zapora, na stransko denarno kazen v višini 2.000,00 EUR in stransko kazen izgona tujca iz države za obdobje 4-ih let". V Popravnem sklepu z dne 3. 3. 2023 pa je v prvi točki izreka sklepa zapisano, da se izrek Odločbe z dne 2. 2. 2023 spremeni tako, da se glasi: "A. A., ki ga je obsodilo Okrožno sodišče na Ptuju s sodbo, opr. št. I K 58331/2010 z dne 15. 2. 2021 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. III Kp 58331/2020 z dne 11. 5. 2021 na kazen 3-eh let in 4 mesece zapora, na stransko denarno kazen v višini 2.000,00 EUR in stransko kazen izgona tujca iz države za obdobje 4-ih let, se pogojno ne odpusti s prestajanja kazni". Dodano je torej besedilo: "se pogojno ne odpusti s prestajanja kazni."

10Sodišče se strinja s tožnikom, da Popravni sklep z dne 3. 3. 2023 ne predstavlja poprave očitne pomote v smislu prvega odstavka 223. člena ZUP, temveč je vsebinska odločitev o zadevi, to je o prošnji za tožnikov pogojni odpust. Tožena stranka trdi, da je ta odločitev v Odločbi z dne 2. 2. 2023 že vsebovana, ker izhaja iz njene obrazložitve. Vendar pa se skladno z 213. členom ZUP¹ o predmetu postopka ter o vseh zahtevah stranke odloči v izreku odločbe, zato edino izrek odločbe dobi status dokončnosti in pravnomočnosti in tako prinaša pravne učinke. Če odločba sploh nima izreka, to ni odločba in se šteje, da v zadevi ni bilo odločeno.² In prav takšna je Odločba z dne 2. 2. 2023, saj povsem očitno v nobeni točki izreka nima vsebinske odločitve o tožnikovi prošnji za pogojni odpust, učinka odločitve pa ob navedenem ne more imeti obrazložitev Odločbe z dne 2. 2. 2023, kot to napačno navaja tožena stranka v obrazložitvi Popravnega sklepa z dne 3. 3. 2023. Iz določbe prvega odstavka 223. člena ZUP že jezikovno povsem jasno izhaja, da se s popravnim sklepom odpravijo drugačne napake v odločbi (in ne izpad same vsebinske odločitve), kar izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča, na katero se tožnik utemeljeno sklicuje v svoji tožbi.³

11Kot je pojasnilo tudi Vrhovno sodišče v sklepu I Up 152/2023 z dne 5. julija 2023,⁴ pa ugoditev tožbi ne pomeni, da bo tožnik v posledici te sodbe tudi pogojno odpuščen iz prestajanja zaporne kazni. Tožnik kazen zapora prestaja na podlagi obsodilne sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. I K 58331/2010 z dne 15. 2. 2021 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. III Kp 58331/2020 z dne 11. 5. 2021, odločitev o njegovi prošnji za pogojni izpust pa, iz razlogov, pojasnjenih v tej sodbi, še ni bila sprejeta, saj je bila s Sklepom o zadržanju odpusta z dne 30. 1. 2023, zaradi novih okoliščin, izvršitev odločitve po Odločbi z dne 26. 10. 2022 zadržana do ponovnega odločanja komisije. Ne drži pa tožbeno stališče, da je Sklep o zadržanju z dne 30. 1. 2023 po zaključku dopisne seje komisije izgubil svojo pravno veljavnost oziroma učinek. Komisija je v dneh 30. 1. - 31. 1. 2023 sicer zasedala na dopisni seji, vendar odločitve ni sprejela, zaradi česar je Sklep o zadržanju izvršitve z dne 30. 1. 2023, skladno z devetim odstavkom 106. člena ZIKS-1, še vedno v veljavi. Iz izreka tega Sklepa in tudi iz zakonske ureditve tovrstnih situacij (deveti odstavek 106. člena ZIKS-1) namreč izhaja, da je izvršitev Odločbe z dne 26. 10. 2022 zadržana do ponovnega odločanja komisije.

12Sodišče kot sklepno torej ugotavlja, da izpodbijani Popravni sklep z dne 3. 3. 2023 po svoji pravni naravi ni popravni sklep, temveč je vsebinska odločitev o zadevi. Ker pa je bila ta odločitev sprejeta na podlagi 223. člena ZUP, je bila sprejeta s kršitvijo procesnih pravil, zato je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka svojo odločitev sprejeti na podlagi devetega odstavka 106. člena ZIKS-1.

13Tožnik je v tožbi predlagal ugotovitev ničnosti Popravnega sklepa z dne 3. 3. 2023, sodišče pa ugotavlja, da se ničnostni razlogi po 279. členu ZUP nanašajo na vsebinsko odločitev v zadevi, ki pa jo je potrebno v tožnikovem primeru še sprejeti v pravilnem postopku in s pravilnim upravnim aktom.

14Sodišče je na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in listin, ki so v upravnih spisih, razvidno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti.

15Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

¹ Ki določa, da se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank.
² Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku / avtorji Janez Čebulj [et.al], Uradni list RS, 2020, 2. knjiga, stran 436.
³ Glej VSRS, Sklep I up 182/2019 z dne 10. 12. 2019 in tudi VSRS, Sklep I Up 79/2020 z dne 30. 9. 2020.
⁴ S katerim je sicer odločilo o tožnikovi pritožbi zoper sklep tukajšnjega sodišča I U 506/2023-6 z dne 13. 4. 2023, s katerim je bil zavrnjen tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe.