UPRS Sodba I U 639/2023-23

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

1Toženka je z izpodbijano odločbo ugotovila, da preneha upravičenost do brezplačne pravne pomoči (BPP) na podlagi odločbe Bpp 2125/2021 z dne 2. 11. 2021 (I. točka izreka), ter odločila, da se razreši odvetnik odvetnik A. A. (II. točka izreka), da upravičenka ne more več zaprositi za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na I. stopnji v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1433/2017-IV zaradi zvišanja preživnine (III. točka izreka) ter da bo o višini neupravičeno dodeljene BPP odločeno s posebnim sklepom, če so stroški v zvezi z izvajanjem BPP nastali (IV. točka izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožnikoma z odločbo, št. Bpp 2125/2021 z dne 2. 11. 2021, dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na I. stopnji v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, P 1433/2017-IV, zaradi zvišanja preživnine. Za izvajanje BPP je bil določen odvetnik A. A. Organ je tožnikoma BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije zaradi zvišanja preživnine (določene s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, ...) odobril že z odločbo, št. Bpp 3485/2016 z dne 26. 1. 2017, za izvajanje BPP pa tedaj določil odvetnika B. B. Navedeni odvetnik je bil iz razlogov na strani tožnikov razrešen, na novo je bila postavljena odvetnica C. C. Tudi navedena odvetnica je bila iz razlogov na strani tožnikov razrešena. Ker je šlo tako že za drugo razrešitev odvetnika iz razlogov na strani tožnikov, se v skladu z enajstim odstavkom 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) šteje, da tožnikoma BPP ni bila dodeljena in se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP. V skladu z navedenim ni bilo podlage za dodelitev BPP z odločbo, št. Bpp 2125/2021 z dne 2. 11. 2021, zato je organ odvetnika A. A. z izpodbijano odločbo razrešil. Pri tem je ravnal v skladu s 42. členom ZBPP.

3Tožnika se z izpodbijano odločbo ne strinjata in vlagata tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Uveljavljata, da zakonita zastopnica tožnikov ni predlagala razrešitve prejšnjih odvetnikov, pač pa so to predlagali prejšnji pooblaščenci, zakonita zastopnica tožnikov pa je bila upravičeno nezadovoljna z njihovim delom. Na zadevo IV P 2441/2011 se toženka ne more sklicevati, ker gre za drug postopek, kot pa za katerega je bila odobrena BPP v konkretni zadevi. Ker je bila tožnikoma odvzeta BPP, bi morala mld. otroka sama plačati stroške zastopanje, kar pa je krivično, saj nimata ne dohodkov ne zaposlitve, ker sta mladoletna. Tudi njuna zakonita zastopnica je brezposelna in brez dohodka. Temeljna pravica prosilca je, da si svobodno izbere zagovornika, ki misli, da ga bo zastopal kvalitetno in mu verjame. Zakonita zastopnica je sicer predhodno enkrat predlagala zamenjavo odvetnice, ker se ni strinjala z njenim načinom zastopanja. Tako ima pravico predlagati odvetnika A. A. Ker ji je bilo zastopanje po novem odvetniku odobreno, organ tega ne more retroaktivno spremeniti v škodo tožnikov, saj zakon tega ne določa. S tem je kršena pravica do sodnega varstva in 2., 14., 21. ter 155. člen Ustave ter 5. in 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). Tožnika izpolnjujeta materialni cenzus za dodelitev BPP. Tožnika sta bila z izpodbijano odločbo diskriminirana v primerjavi z vsemi drugimi upravičenci do BPP, katerim je bilo glede te v celoti ugodeno in katerim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij. Ker sta bila tožnika diskriminirana zaradi svojega stanu (brezposelen pek), je bila kršena tudi pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave v zvezi s 1. členom ZBPP. Odločbi manjkajo tudi razlogi, zakaj je organ zavrnil prošnjo za BPP, čeprav izpolnjuje vsebinski in materialni pogoj. Tožnika glede na navedeno predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu odpravi in odloči, da pravica tožnikov do BPP ne preneha, kot izbranega odvetnika pa naj se določi odvetnika A. A. Zahtevata tudi, da jima toženka povrne stroške upravnega spora.

4Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravni spis obravnavane zadeve.

5Zakonita zastopnica tožnikov je na sodišče dne 24. 5. 2023 (neposredno, tj. brez pooblaščenca) naslovila še dodatno vlogo (dne 2. 6. 2023 in dne 28. 6. 2023 pa dopolnitvi te vloge), v kateri je v bistvenem ponovila tožbene očitke o tem, da razlogi za razrešitev predhodnih odvetnikov niso bili na njeni strani, ter o neupravičenosti odvzema dodeljene BPP. Sodišče je zakonito zastopnico mld. tožnikov pozvalo, da se izjasni, ali naj sodišče navedeno vlogo šteje za pripravljalno vlogo tožeče stranke v predmetni zadevi, novo (samostojno) tožbo zoper izpodbijano odločbo ali pa novo tožbo zoper kak drug upravni akt. Pozvalo jo je tudi, da pojasni, ali je vlogo vložila v svojem imenu ali pa kot zakonita zastopnica mld. tožnikov. Sodišče je zakonito zastopnico mld. tožnikov ob tem opozorilo, da bo v primeru, če njene izjasnitve v postavljenem roku ne bo prejelo, štelo, da vloga z dne 24. 5. 2023 (z dopolnitvama) predstavlja pripravljalno vlogo tožeče stranke v predmetni zadevi, ki jo je vlagateljica vložila kot zakonita zastopnica mladoletnih tožnikov. Poziv je sodišče v vednost poslalo tudi pooblaščencu tožnikov. Ker zakonita zastopnica na poziv v postavljenem roku ni odgovorila, je sodišče ravnalo skladno z navedenim opozorilom in prejeto vlogo (z dopolnitvama) upoštevalo kot pripravljalno vlogo tožeče stranke v predmetni zadevi.

6Senat tega sodišča je s sklepom, I U 639/2023 z dne 6. 6. 2023, odločil, da v zadevi sodi sodnik posameznik. Presodil je namreč, da v zadevi ne gre za zapletena pravna in dejanska vprašanja, zato je izpolnjen pogoj iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1, da o zadevi odloča sodnik posameznik. Sestavi sodišča do izdaje te sodbe ni nasprotovala nobena od strank.

7Sodišče je v zadevi za dne 6. 7. 2023 razpisalo glavno obravnavo. Toženka se je skladno z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 glavni obravnavi odpovedala, tožeča stranka pa na glavno obravnavo ni pristopila (vabilo je izkazano). Sodišče je v skladu s tretjim odstavkom 58. člena ZUS-1 v zadevi posledično odločilo brez glavne obravnave.

8Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listino, ki je priloga tožbe na list. št. A2 (izpodbijana odločba), ter v listine v upravnem spisu zadeve (ki obsega spisa Bpp 2125/2021 ter Bpp 3485/2016), in sicer: v izpodbijano odločbo, v odločbe, št. Bpp 3485/2016 z dne 26. 1. 2017, Bpp 3485/2016 z dne 10. 8. 2017, Bpp 3485/2016 z dne 23. 7. 2018, v sodbo tega sodišča, I U 1951/2018-10 z dne 13. 11. 2018, ter v preostale listine v upravnem spisu.

9Dokazne predloge tožnikov po vpogledu v druge listine, ki so priloga tožbe in nadaljnjih vlog tožnikov, je sodišče zavrnilo kot neprimerne (listini na list. št. A4 in A5) oz. nerelevantne (listine na list. št. A3 ter A6 - A9). Listini na list. št. A4 in A5 (izpis ZBPP) se nanašata na pravo, ki ga sodišče pozna ter razlaga po uradni dolžnosti in ni predmet dokazovanja, navedena dokazna predloga pa sta zato neprimerna. Listine na list. št. A3 ter A6-A9 se nanašajo na premoženjsko stanje tožnikov (oz. njune zakonite zastopnice), ki je za odločitev v zadevi nerelevantno, saj izpodbijana odločba ne temelji na ugotovitvi o neizpolnjevanju materialnega pogoja (cenzusa) za dodelitev BPP.

10Sodišče je kot nerelevanten zavrnilo tudi dokazni predlog tožnikov po zaslišanju tožeče stranke. Z navedenim dokaznim predlogom sta tožnika dokazovala, da razlogi za razrešitev odvetnikov, ki sta jima bila prej dodeljena za nudenje BPP, niso bili na njuni strani (oz. na strani njune zakonite zastopnice), kar pa ne more biti predmet sodne presoje v predmetni zadevi, kot bo pojasnjeno tudi v nadaljevanju. Z navedenim dokazom sta dokazovala tudi svoje finančno stanje oz. izpolnjevanje materialnih pogojev (cenzusa) za dodelitev BPP, kar je nerelevantno, saj izpodbijana odločba ne temelji na ugotovitvi o neizpolnjevanju tega pogoja. Ker so s tem povezana zatrjevana dejstva za odločitev v zadevi tako nerelevantna, je nerelevanten tudi dokaz, predlagan v njihovo dokazovanje.

K I. točki izreka:

11Tožba ni utemeljena.

12V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, s katero je toženka odločila, da tožnikoma preneha upravičenost do BPP, da se razreši postavljeni odvetnik in da tožnika ne moreta več zaprositi za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji pravdnega postopka Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi P 1433/2017-IV. Tožnika v tožbi v bistvenem zatrjujeta, da do razrešitve prej postavljenih odvetnikov ni prišlo iz razlogov na njuni strani (oz. na strani njune zakonite zastopnice), da gre za nedopusten retroaktiven poseg v že podeljeno pravico, da izpolnjujeta pogoje za dodelitev BPP, da sta bila v postopku diskriminirana ter da je izpodbijana odločba neobrazložena.

13ZBPP v 42. členu določa, da strokovna služba za BPP začne postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do BPP, ker upravičenec ni več upravičen do BPP ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike BPP (prvi odstavek). Strokovna služba predlaga po izvedenem ugotovitvenem postopku pristojnemu organu za BPP izdajo odločbe, s katero se ugotovi prenehanje upravičenosti do BPP ali določi drug obseg oziroma obliko BPP (neupravičeno prejeta BPP; drugi odstavek).

14Iz predstavljene zakonske določbe izhaja, da ima upravni organ po tem, ko je bila BPP že dodeljena, pravico po uradni dolžnosti začeti postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP. Ker iz ZBPP izhaja, da lahko upravni organ tak postopek med drugim začne na podlagi ugotovitve, da upravičenec ni več upravičen do BPP, to (po argumentu a fortiori) pomeni, da tak postopek lahko začne tudi kadar ugotovi, da upravičenec do BPP sploh ni bil upravičen. Tak je tudi položaj v konkretnem primeru, v katerem je toženka ugotovila, da tožnika do BPP nista bila upravičena in jima ta ne bi smela biti dodeljena. Tožbeni očitek tožnikov, da zakon ne daje podlage za prenehanje upravičenosti do BPP, ko je ta enkrat dodeljena, je po povedanem neutemeljen.

15Tožnika uveljavljata še, da jima je bila z odvzemom BPP kršena pravica do sodnega varstva ter pravice iz 2., 14., 21. in 155. člena Ustave ter 5. in 6. člena EKČP. Ker tožnika s tem povezanih očitkov z ničemer ne konkretizirata, se sodišče do njih ne more konkretizirano opredeliti. Zgolj splošno pa sodišče pojasnjuje, da ureditev iz enajstega odstavka 30. člena ZBPP po presoji sodišča ni v neskladju z Ustavo - za nedopusten poseg v ustavne oziroma konvencijske pravice bi lahko šlo, če država ne bi zagotavljala možnosti učinkovitega izvrševanja pravice do sodnega varstva osebam slabšega premoženjskega stanja z možnostjo dodelitve BPP, in sicer vsakomur v takem položaju pod enakimi pogoji. Ne gre pa za tak primer, ko ima država sistem BPP vzpostavljen, prosilci pa zakonskih pogojev za dodelitev BPP ne izpolnjujejo¹, kar velja (kot bo pojasnjeno še v nadaljevanju) tudi v konkretnem primeru.

16ZBPP v 30. členu določa, da sme pristojni organ za BPP na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti; Namesto razrešenega odvetnika postavi drugega; O razrešitvi se obvesti Odvetniška oziroma Notarska zbornica Slovenije (deveti odstavek). Postavljeni odvetnik lahko zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca; Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega (deseti odstavek). Če pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka, se šteje, da upravičencu BPP ni bila dodeljena in se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP (enajsti odstavek).

17Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožnikoma BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na I. stopnji v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani zaradi zvišanja preživnine (ta se pred omenjenim sodiščem vodi pod P 1433/2017-IV) v preteklosti že dodeljena, in sicer z odločbo, št. Bpp 3485/2016 z dne 26. 1. 2017, s katero je bil za izvajanje BPP določen odvetnik B. B. Z odločbo, št. Bpp 3485/2016 z dne 10. 8. 2017, ki je del upravnega spisa zadeve, je bil navedeni odvetnik razrešen, namesto njega pa je bila postavljena odvetnica C. C. Iz navedene odločbe, ki je (kot to izhaja iz potrdila na njej) dne 5. 10. 2017 postala pravnomočna, izhaja, da so razlogi za razrešitev odvetnika B. B. na strani upravičencev (tožnikov). Odločba vsebuje tudi opozorilo po enajstem odstavku 30. člena ZBPP o tem, da se bo v primeru razrešitve tudi novo postavljene odvetnice štelo, da BPP ni bila odobrena in se bodo uporabile določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP.

18Z odločbo, št. Bpp 3485/2016 z dne 23. 7. 2018, ki je del upravnega spisa zadeve, je bila razrešena tudi odvetnica C. C. (1. točka izreka navedene odločbe), pravica do BPP na podlagi odločbe, št. Bpp 3485/2016 z dne 26. 1. 2017, pa je tožnikoma prenehala (2. točka izreka izreka). Iz navedene odločbe izhaja, da so razlogi za razrešitev odvetnice C. C. na strani tožnikov. Tožnika sta zoper navedeno odločbo vložila tožbo, ki jo je naslovno sodišče s sodbo, I U 1951/2018-10 z dne 13. 11. 2018 (ki je del upravnega spisa zadeve), zavrnilo. Iz obrazložitve navedene sodbe med drugim izhaja ugotovitev sodišča, da je "toženka pravilno ugotovila, da je treba odvetnico C. C. razrešiti iz razlogov na strani tožnikov" ter da iz razloga, "ker je bila razrešena tudi na novo postavljena odvetnica, tožnikoma BPP preneha in se šteje, da jima BPP ni bila odobrena". Odločba, št. Bpp 3485/2016 z dne 23. 7. 2018, je z navedeno sodbo postala pravnomočna.

19Iz navedenega izhaja, da je pravilen toženkin zaključek v izpodbijani odločbi, da je bila tožnikoma za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na I. stopnji v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, P 1433/2017-IV, zaradi zvišanja preživnine, v preteklosti že dodeljena BPP, pri čemer pa sta bila oba odvetnika, postavljena za zagotavljanje BPP, razrešena iz razlogov na strani tožnikov (oz. njune zakonite zastopnice).

20Tožnika v tožbi uveljavljata, da razlogi za zamenjavo odvetnikov niso bili na njuni strani (ob čemer sicer priznavata, da je zakonita zastopnica predhodno enkrat predlagala menjavo odvetnice, ker se ni strinjala z njenim načinom zastopanja), vendar pa v predmetnem upravnem sporu s takšnimi ugovori ne moreta uspeti. Tovrstne ugovore bi namreč lahko uveljavljala kvečjemu v pravnih sredstvih zoper odločbi, št. Bpp 3485/2016 z dne 10. 8. 2017, ter, št. Bpp 3485/2016 z dne 23. 7. 2018, s katerima je toženka razrešila predhodno postavljena odvetnika (kot že pojasnjeno, sta tožnika v zvezi s slednjo odločbo sprožila upravni spor, a sta bila s tožbo pred tem sodiščem neuspešna), ne moreta pa jih uspešno uveljavljati v upravnem sporu zoper izpodbijano odločbo, ki predhodno postavljenih odvetnikov ne razrešuje, pač pa temelji zgolj na upoštevanju pravnomočnih odločb o njuni razrešitvi. Ker drugačna dejstva v zvezi z razlogi za razrešitev predhodno postavljenih odvetnikov, ki jih zatrjujeta tožnika, za odločitev v zadevi niso relevantna oz. upoštevna, je nerelevanten tudi dokazni predlog po zaslišanju tožnikov (oz. njune zakonite zastopnice), usmerjen v dokazovanje teh dejstev, zato je sodišče ta dokazni predlog zavrnilo.

21Tožnika sta s prošnjo z dne 18. 7. 2021 ponovno zaprosila za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na I. stopnji v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, P 1433/2017-IV, zaradi zvišanja preživnine (kot je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, P 1433/2017-IV z dne 3. 4. 2012). Ker je bila v preteklosti tožnikoma za isti namen že dodeljena BPP, dva postavljena odvetnika pa sta bila iz razlogov na njuni strani (oz. na strani njune zakonite zastopnice) razrešena, je toženka v izpodbijani odločbi pravilno zaključila, da se skladno z enajstim odstavkom 30. člena ZBPP šteje, da BPP tožnikoma ni bila dodeljena oz. da do nje (za isti namen) nista upravičena.

22Ker je toženka obenem ugotovila, da je bila z odločbo, št. Bpp 2125/2021 z dne 2. 11. 2021, tožnikoma BPP za isti namen kljub temu odobrena (ob čemer je bil za izvajanje BPP določen odvetnik A. A.), je bila po presoji sodišča upravičena uporabiti tudi pooblastilo iz prvega in drugega odstavka 42. člena ZBPP ter z izpodbijano odločbo ugotoviti, da je tožnikoma upravičenost do BPP prenehala, na tej podlagi razrešiti postavljenega odvetnika ter odločiti, da tožnika do BPP v zvezi z istim postopkom ne moreta več zaprositi. Na navedeno ne more v ničemer vplivati zatrjevanje tožnikov, da bi toženka mogla navedene okoliščine upoštevati že pri odločanju o prošnji za BPP. Narava in namen BPP namreč terja hitro odločanje o prošnjah za dodelitev takšne pomoči, prav položaju, v katerem se organ šele po izdani odločbi o dodelitvi BPP seznani, da pogoji za dodelitev BPP niso bili izpolnjeni (ali pa niso več izpolnjeni), pa je namenjena določba prvega in drugega odstavka 42. člena ZBPP. Slednjo je toženka po presoji sodišča uporabila pravilno in zakonito, s tem povezani tožbeni očitki tožnikov pa niso utemeljeni.

23Tožnika dalje uveljavljata, da se toženka ne bi smela sklicevati na zadevo IV P 2441/2011, saj da gre za drug postopek. Sodišče ugotavlja, da toženka v izpodbijani odločbi povsem jasno navaja, da je bila prvotna preživnina tožnikoma določena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, IV P 2441/2011 z dne 3. 4. 2012, tožnikoma dodeljena BPP pa se je (v vseh obravnavanih primerih dodelitve) nanašala na postopek zaradi zvišanja te preživnine, ki se pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vodi pod opr. št. P 1433/2017-IV, Očitek, da je se je toženka sklicevala na napačen sodni postopek, je tako neutemeljen.

24Tožnika zatrjujeta še, da izpolnjujeta materialne pogoje (cenzus) za dodelitev BPP in da sta bila zaradi svojega stanu diskriminirana v primerjavi z vsemi ostalimi upravičenci do BPP. Sodišče vezano na navedeno pojasnjuje, da izpodbijana odločba ne temelji na ugotovitvi, da tožnika ne izpolnjujeta materialnega pogoja (cenzusa) za dodelitev BPP, temveč na ugotovitvi o tem, da jima BPP ne bi smela biti dodeljena iz (že predstavljenih) razlogov po enajstem odstavku 30. člena ZBPP. Navedbe tožnikov o cenzusu za dodelitev BPP so za odločitev v zadevi tako nerelevatne. Kot povsem pavšalne in nekonkretizirane pa sodišče zavrača tudi navedbe tožnikov o diskriminaciji, ki naj bi bila posledica tega, da je tožeča stranka "brezposeln pek".

25Tožnika kot slednje uveljavljata, da izpodbijani odločbi manjkajo razlogi, zakaj konkretno je bila prošnja za BPP kljub izpolnjevanju vsebinskih in materialnih pogojev zavrnjena. Sodišče sodi, da je obrazložitev izpodbijane odločbe v celoti skladna z zahtevami 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, v njej pa so predstavljeni tudi razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo izdano odločitev (ti so bili obširno pojasnjeni tudi v tej sodbi, zato jih sodišče na tem mestu ne ponavlja). Tožbeni očitki o pomanjkljivi obrazložitvi izpodbijane odločbe po presoji sodišča tako niso utemeljeni.

26Po povedanem sodišče sodi, da tožnika nepravilnosti ali nezakonitosti izpodbijane odločbe nista uspela izkazati. Ker sodišče obenem ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

27Tožnika sta zahtevala povrnitev stroškov upravnega spora.

28Odločitev o stroških tožnikov temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

¹ Naslovno sodišče tako npr. tudi v sodbah, I U 1987/2018 z dne 9. 10. 2018, I U 1555/2022 z dne 6. 12. 2022, ter, I U 1614/2022 z dne 4. 1. 2023